Franja

arca -ae, f (sor. z arx in arcēre)

1. predal, predalnik, skrinja, zaboj: vestiaria Ca., ex illa olea arcam esse factam eoque conditas sortes Ci., cui stragula vestis... putrescat in arca H., arca ingens variorum venenorum plena Suet.

2. pren.
a) krsta, rakev: Val. Max., Lucan., Plin., Dig., cadavera... conservus vili portanda locabat in arca H., utraque arca inscripta erat, in altera Numam Pompilium... sepultum esse, in altera libros Numae Pompilii inesse L.
b) blagajna: Varr., Iuv., altera (sc. pecunia) ex arca... depromitur Ci., HS quattuor milia ex arca proferebas Ci., nummos contemplor in arca H.; met. blagajna, denar v blagajni: arcae nostrae confidito Ci. ep., alienā arcā Iuv. na tuje stroške, ex arca domoque ali domo ex arca numerare pecuniam (sua solvere) Don. takoj v gotovini izplačati; pozneje poseb. cesarska blagajna, državni, cesarski dohodki: arca fisci Lamp., frumentaria, olearia Icti.
c) skrinji podobne reči α) ladja, barka (Noetova): Lact., Vulg. β) skrinja miru in sprave, skrinja zaveze: arca foederis Vulg., arca testamenti Tert., Vulg., arca domini ali dei Vulg. γ) vodnik v vodnih orglah: Vitr. δ) nabiralnica vode: Vitr.

3. pren. temnica: (servi) in arcas coniciuntur Ci.

Barca (Barcās) -ae, m (semit. = blisk, gr. Βάρκας) Barka(s), praoče kartažanskih Barkovcev, izmed katerih so poseb. znani Hamilkar, Hanibal in njegov mlajši brat Hasdrubal. Barca kot priimek Hamilkarja: N. Od tod adj. Barcaeus 3 Barkov: iuvenis (= Hannibal) Sil.; Barcīnus 3 barkovski, Barkove rodovine: familia, factio L.; pesn.: clades Barca Sid. bitka ob Metavru, v kateri je bil premagan in ubit Barkovec Hasdrubal; subst. Barcīnī -ōrum, m Barkovci, Barkovi potomci, barkovska rodovina: L.

bārca -ae, f (iz *barica; prim. gr. βᾶρις čolnič, lat. baris) čoln(ič), ladjica, barka: pozni pisci.

Barcē -ēs, f (Βάρκη) Barka,

I. Sihejeva dojilja: V.

— II. s soobl. Barca -ae, f

1. mesto v Kirenajki jugovzhodno od Kirene s pristaniščem, ki se je najprej imen. Ptolemais, po propadu mesta pa Barce: Plin. Od tod preb. mestne okolice Barcaeī -ōrum, m (Βαρκαῖοι) Barčani, sloviti konjerejci, a tudi prosluli roparji: V.

2. medijsko mesto: Iust.

3. mesto ob Indu: Iust.

lembus -ī, m (gr. λέμβος) malo, nizko, spredaj šilasto, hitro plovilo z mnogimi vesli, (ladjica) brzoplovka, felúka, kúter, jahta, barka, ribiški čolnič, čoln: Pl., V., L., Cu., Fulg.

lēnunculus² -ī, m (nam. lembunculus [kot najdemo v boljših rokopisih], demin. lembus) plovilce, ladjica, čoln(ič), barčica, barka: pauci lenunculi ad officium imperiumque conveniebant C., per noctem in lenunculo piscantes S. ap. Non., occursu lenunculorum Lucrinum in lacum vecta T., piscatorii lenunculi Amm.

parō³ -ōnis, m (gr. παρών) lahka ladja, ladjica, barka: Gell., Ci. fr. ap. Isid.

ratis¹ -is, f

1. splav, plitv(ic)a, plutva: Plin., Pr., Fest., P. F idr., cum aut navibus aut ratibus conarentur accedere Ci., transeunt Rhenum navibus ratibusque C., rates inopiā navium facere L.; occ. splavni most, most iz splavov, nekakšen ponton oz. pontonski most iz splavov: ratibus flumen iungere L. narediti čez reko most iz splavov, premostiti reko s splavi, ratem solventes cepit, transire pontem non potuit L.

2. pesn. plovilo sploh, npr. čoln, ladja, brod, barka: O., H., Cat., Sil. idr.; metaf.: Val. Fl. idr., pandas ratibus posuere carinas V.

Opomba: Nenavaden acc. ratim: Hyg.; abl. rati: Cael. fr. ap. Q.

Hamilcar (Amilcar) -aris, m Hamílkar (Amílkar), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hamilcar, Gizgonov (Gisgo) sin, ki se je l. 308 bojeval proti Agatoklu na Siciliji: Ci., Val. Max., Iust.

2. Hamilcar Barcās (ali Barca, punsko Barak = Blisk) Hamilkar Barka (Barak), oče slavnega Hanibala, eden največjih kartažanskih vojskovodij, ki se je v prvi punski vojni častno bojeval na Siciliji, osvojil Numidijo in v l. 237—228 skoraj vso Hispanijo; padel je l. 228 v boju z Vetoni, hispanskim plemenom na področju današnjega Madrida: Ci., N., L., Sil., Iust.

3. Hamilcar, vojskovodja, l. 218 ujet na Malti: L.

4. Hamilcar, vojskovodja v severni Italiji (okrog l. 200), padel na čelu galskih upornikov v boju proti Rimljanom (l. 197): L.

Marmarica -ae, f (Μαρμαρική) Marmárika, pokrajina v Afriki med Egiptom in Sirtama (zdaj Barka): Plin. — Od tod adj. Marmaricus 3 marmáriški, pesn. = afriški: Plin., Lucan.; subst. Marmaridēs -ae, m (Μαρμαρίδης) Marmaríd, Marmaričán = po rodu (doma) iz Marmárike: fixa est cuspide Marmaridae Corynthi O.; pl. Marmaridae -ārum in (pesn.) -ûm, m Marmaričáni = preb. Marmárike: Plin., Sil.