Franja

Zadetki iskanja

  • papula -ae, f (prim. papilla, papulāre) mehur(ček), mozolj(ček), bul(ic)a: Afr. fr., Plin., Cels., ardentes papulae V.; preg.: papulas observatis alienas obsiti plurimis ulceribus Sen. ph. mozoljčke drugih vidite, sami pa ste prekriti s številnimi tvori = trsko (iver) v očesu drugega vidite, bruna v svojem pa ne.
  • parōtis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. παρωτίς)

    1. bula, tvor ob ušesih: Plin. Soobl. parōtida -ae, f: Isid.

    2. iz zida moleč kamen (= ancon), lega, konzola: Vitr.
  • tūber1 -eris, n (iz kor. *tūbh- (paralelni kor. k *tu-m- v tumēre))

    1. vsak izrastek na telesu, grba, bula, novotvorba, oteklina, nabreklina, tumor, tvor, uljé (starejše gluta): cameli, boum Plin., tuber est totum caput Ter. vsa glava je v bulah = vsa glava je ena sama bula; pren. tubera bule = velike napake (naspr. verrūcae mehurčki = male napake): qui, ne tuberibus propriis offendat amicum, postulat, ignoscet verrucis illius H.

    2. metaf.
    a) lesna grča, hrga: Plin.
    b) bot. gomólj (gomòlj), starejše gomoljíka: tubera radicis rotunda Plin. okrogla gomoljasta korenika.
    c) bot. vrsta gob, mavrah, smrček in morda poseb. gomoljika (starejše lanož): Plin., Iuv., Mart.
    d) bot. tuber terrae = cyclamīnos cikláma, kokórik (kokorík), starejše kozja repica (Cyclamen europaeum Linn.): Plin.
    e) krtina (kot psovka): recte, videbo te in publicum, mus, immo terrae tuber Petr.
  • tumentia -ae, f (tumēre) oteklina, nabreklina, bula, starejše otòk (otók): capitis Cael.
  • ulcerātiō -ōnis, f (ulcerāre) gnojenje, ulcerácija; meton. tvor, bula, tur, razjeda, čir, úlkus, uljé: Th. Prisc., an dolores, damna, ulcerationes, vulnera, magnos motuus rerum circa se frementium securus aspiciat Sen. ph.
  • ulcus -eris, n (iz *ełcos; prim. skr. árśas- zlata žila, hemoroid, gr. ἕλκος rana, tvor)

    1. tvor, bula, tur, razjeda, uljé, gnojna rana, čir, úlkus: H., Pers., Lucr., Plin., Cels. idr., ferro rescindere summum ulceris os V.; preg.: ulcus tangere Ter. dotakniti se kočljive zadeve; pren.: ulcus (= ljubezen) enim vivescit et inveterascit alendo Lucr., quidquid horum attigeris, ulcus est Ci. je gnilo = ni nič vredno, in hoc ulcere tamquam inguen exsisteres Ci. = bi zlo še poslabšal.

    2. metaf. izrastek, izrastlina (na drevesih): Plin., ulcera montium Plin. kamnolom za marmor, marmornica.
  • vesīca, po dobrih rokopisih tudi vensīca ali vessīca -ae, f (sor. s skr. vastiḥ sečnik, sečni mehur, vaniṣṭhúḥ danka, lat. venter [iz *u̯end-tr-,*u̯en-tr- ali *u̯n̥d-ri-, *u̯end-ri-], stvnem. wan(a)st, wenist = nem. Wanst vamp)

    I.

    1. sečnik, sečni mehur: Cels., Sen. ph., Plin., Hier. idr., nolo in vesicam quod eat, in ventrem volo Pl., vesicae morbi Ci., exonerare vesicam Petr. puščati vodo, urinirati, mokriti, olajšati se, scati.

    2. posušen (in napihnjen) mehur: Sen. ph. idr., ceu spiritus oris vesicam tendere solet O., displosa sonat quantum vesica H.; rabljen v razne namene:
    a) v zdravilstvu: inflatis vesicis bubulis locum pulsare Cels.
    b) kot mošnja (za denar): Varr.
    c) kot čepica za lase: Mart.
    d) kot svetilka: Mart.
    e) kot zaščitna maska v tovarnah za pridobivanje cinobra (živosrebrove svetlice): laxa vesica Plin.

    3. metaf. = žensko spolovilo: Iuv.

    II.

    1. kot bula ali (novo)tvorba
    a) maščobni mehurček na zgornji trepalnici: Col.
    b) vročinski mehurček na koži, izpuščaj, prišč: Plin.

    2. pren. nadutost, nabreklost, pompoznost, bombastičnost govora: a nostris procul est omnis vesica libellis Mart.
  • vomica -ae, f (vomere?)

    1. bula, tvor, tur, ulje, (gnojna) razjeda, starejše gnojavíca: Pl., Luc. ap. Non., Cels., Plin., Iuv. idr., gladio vomicam eius aperuit, quam sanare medici non potuerant Ci.; pren. (o škodljivih osebah) ulje = nadloga, nesreča, zlo, kuga: hostes, Romani, si expellere vultis, vomica quae gentium venit longe Carmen Marcianum ap. L., non enim … probem illud quoque veteris oratoris „Persecuisti rei publicae vomicas“ Q., nec aliter eos (sc. Agrippam et Iulias) appellare quam tris vomicas ac tria carcinomata sua (sc. solebat) Suet. (o Avgustu).

    2. metaf. vzvišek, izboklina: lapidis Plin.
  • melicēris -idis, acc. pl. -idas, f (gr. μελικηρίς) medena bula, medena oteklina (njen gnoj je podoben medu): Veg., Plin.; gnoj te otekline melicēria -ae, f = gr. μελικηρία: Cels.
  • ozaena -ae, f (gr. ὄζαινα)

    1. smrdljiva hobotnica (žival): Plin.

    2. izrastek, polip ali bula v nosu: Plin., Cael.
  • rāna -ae, f (verjetno iz *rācsna kričalka, kričačka; prim. raccō rjuti)

    1. žaba: Varr., V., Plin., Ph., Plin. Val. idr.; preg.: inflat se tam quam rana Petr.; sinekdoha (genus pro specie): turpis ranae sanguis H. krastače, krapavice, krote.

    2. metaf.
    a) rana marina morski vrag, morska spaka, morska žaba, žabovka, morska riba (Lophius piscatorius Linn.): Ci.; imenovana tudi rana piscatrix: nec minor sollertia ranae, quae in mari piscatrix vocatur Plin. ali samo rana: planorum piscium alterum est genus, quod pro spina cartilaginem habet, ut raiae, pastinacae, squatinae, torpedo et quos bovis, lamiae, aquilae, ranae nominibus Graeci appellant Plin.
    b) podjezična žaba = podjezična bula (oteklina, novotvorba, tumor) na spodnjem delu govejega jezika, gr. ὑπογλωττίς ali ὑπογλώττιος βάτραχος: solent etiam fastidia ciborum afferre vitiosa incrementa linguae, quas ranas veterinarii vocant Col., si neque ranae fuerint neque alvus citata et nihilo minus cibos non adpetet Col.
  • rānula -ae, f (demin. rāna)

    1. mala žaba, žabica: et de ore pastoricii canis virens exiluit ranula Ap.

    2. = rana 2. b podjezična žaba = podjezična bula (oteklina, novotvorba, tumor) na spodnjem delu govejega jezika, gr. ὑπογλωττίς ali ὑπογλώττιος βάτραχος: Veg.
  • sarcōsis -is, f (tuj. σάρκωσις) mesna kila, mesna bula, mesni tumor, sarkoza pri živalih: P. VEG.
  • scirrhōma -atis, n (tuj. *σκίῤῥωμα) = scirros zatrdela bula, zatrdel tvor, otrdelo ulje: PLIN.
  • scirros -ī, acc. -on, m (tuj. σκίῤῥος) zatrdela bula, zatrdel tvor, otrdelo ulje: PLIN.
  • pampinus -ī, m (prim. gr. πομφός opeklinski mehur, πομφόλυξ vodeni mehur, παφλάζω mehurim, delajo se mi mehurji, lit. pámpa sveženj, bula, oteklina, let. pàmpt nabrekniti, sl. popek)

    1. poganjek na trti, mladika: Col.

    2. ročica, vitica, vilice na trti: Plin.; metaf. vitica (starejše „oponec“) in kar ji je podobno: Plin.

    3. trtni list, kolekt. trtno listje, trsno perje: Col., Plin. idr., una vestita pampinis Ci., Liber ornatus tempora pampino H., heu male tum mitis defendet pampinus uvas V.

    Opomba: Tudi fem.: Luc. fr., Varr. ap. Serv., Cl., Sid.
  • phagedaena -ae, f (gr. φαγέδαινα)

    1. požrešnost, volčja lakota: Plin., Cael.

    2. metaf. fagedéna, neka razjeda (tvor, bula), rakava (rakasta) rana: Plin. Od tod adj. phagedaenicus 3 (gr. φαγεδαινικός)

    1. požrešnosti podvržen, požrešen; kot subst. požrešnež, požrešnik: Cael.

    2. razjede (tvore, bule) povzročajoč: vulnera Plin.
  • verrūca -ae, f (iz *u̯ersūca; indoev. baza *u̯ers-, *u̯r̥s dvignjeno (mesto ali prostor) iz kor. *u̯er- dvigati, (po)vzdigniti; prim. skr. várṣman- višina, vrh, sl. vrh, lit. viršùs zgornje, vrh, let. vìrsus vrh, stvnem. werna = nem. Werre ječmenasta sokrvična bula v veki, stvnem. warza = nem. Warze bradavica)

    1. izrastek
    a) na človeškem telesu, bradavica, verúka: Plin.; pren. hibica, napakica, majhna pomanjkljivost (naspr. tuber = velika hiba): qui ne tuberibus propriis offendat amicum postulat, ignoscet verrucis illius H.
    b) na draguljih: Plin.

    2. metaf. (zemeljska) grba, nizek grič, vzpetina; hiperbola o neki vzpetini: Ca. ap. Gell.
Število zadetkov: 18