Franja

repetītiō -ōnis, f (repetere)

1. zahteva(nje) po vrnitvi (da se kaj vrne), zahteva vrnitve: Icti., Ap., repetitionem habere Icti. imeti pravico zahtevati (kaj) nazaj.

2. ponovitev, ponavljanje: eiusdem verbi crebra repetitio Ci., repetitio brevis rerum Q.; occ. kot ret. figura
a) = gr. ἀναφορά, ἐπαναφορά, ἐπιβολή ponavljanje iste besede na začetku več zaporednih stavkov in stavčnih členov, anáfora: Corn.
b) = gr. ἐπανάληψις enkratna ponovitev istega pojma ali misli, repetícija, epanalépsa: M.

3. vzvratno štetje, računanje nazaj, datiranje nazaj: Paul.

anaphora -ae, f (gr. ἀναφορά) „vzdig“, od tod

1. vzhod zvezd: Plin.

2. kot govorna podoba anafora = ponavljanje iste besede v začetku stavkov: Don.; tudi = nanašanje govora na kako prejšnjo besedo: Asc.

ā, boljše kakor āh, interj. oh! ah! a!, vzklik otožnosti, začudenja, zavračanja, tudi odobravanja: Kom., Pr. idr. Pesniki, spem gregis, a! reliquit V.; podvojeno (z dovoljenih hiatom): a, a! solutus ambulat H.; anafora: a, piget! a, non est, clamabit, tanti O.; vrinjen: pudet, a pudet O.