oblīviō -ōnis, f (oblīvīscī)
1. pozaba, pozabljenje, pozabljanje: Varr., H., Iuv. idr., memoriam discordiarum oblivione delere Ci., ab oblivione vindicare Ci. rešiti pozabe, iztrgati pozabi, in oblivionem alicuius rei venire Ci. ali capere oblivionem alicuius rei Plin.; tudi capit me oblivio alicuius rei Ci. ali rem oblivione conterere Ci. = pozabiti (pozabljati) (na) kaj, aliquid oblivioni dare L. pozabi prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), aliquid oblivione dimittere T. izbrisati (si) kaj iz spomina, pozabiti na kaj, aliquem in oblivionem alicuius rei adducere L. poskrbeti (storiti), da kdo kaj pozabi, in oblivionem ire Sen. ph. v pozabo pri(haja)ti, preiti (prehajati), per oblivionem Suet. s pozabo, s tem, da pozabi, „pozabivši“, omnium factorum dictorumque oblivio Suet. ali discordiarum oblivio Iust. splošna pomilostitev, amnestija, lex oblivionis N. zakon o pomilostitvi; (pesn.) pl.: Gell., lividae obliviones H. zavistno pozabljanje.
2. pozabljivost, slab spomin: inter cetera in eo mirati sunt homines et oblivionem et inconsiderantiam Suet., oblivioni obluctari Cu., Claudii oblivio T. — Poseb. oblivionis amnis ali aqua, tudi oblivio amnis Sen. ph., Lact. (o podzemeljski reki pozabljenja Lethe). — Kot nom. propr. Oblīviō -ōnis, f Oblivióna, reka v tarakonski Hispaniji (zdaj Lima): Plin., Mel., L. epit., Fl.