Franja

āleātor -ōris, m (ālea) kockar, igralec na srečo (ki živi od igre; te vrste ljudje so bili večinoma zloglasni prekanjenci, ki so jih zato v Ciceronovi dobi imeli za brezčastne, od tod aleator pogosto psovka sleparjem): Pl., Q. idr., cavet mimis, aleatoribus, lenonibus Ci., in his gregibus omnes aleatores,... omnes impuri impudicique versantur Ci.

āleātōrius 3 (āleātor) ki spada h kockanju ali k igralcu na srečo, igralski, igrski: Augustus ap. Suet., Gell., Sid., P. F., damna Ci. izgube pri igri.

āleō -ōnis, m (ālea) = āleātor, strasten igralec na srečo, igrač: Naev. ap. P. F., Cat., Aleones kot naslov neke gledališke igre: Pomp. ap. Non., Tert.