Franja

calātor -ōris, m (calāre) klicar, sluga, ki gre po koga ali ga pokliče: Pl., Suet.

cālō -ōnis, m

1. pratežar, tovornik, trenski vojak, vojak pri vojaškem pratežu; calones praedandi causā egressi C., caput Galbae per lixas calonesque suffixum T., calones militum servi dicti, quia ligneas clavas gerebant, quae Graeci κᾶλα vocant P. F.

2. konjski hlapec, konjar(ček): plures calones atque caballi pascendi H.

3. svobodni sluga: Ci., Sen. ph.

camilla -ae, f in camillus -ī, m (če sta lat. besedi pristni, potem sta iz istega korena kakor Camēna, verjetneje pa sta semit. izvora, kakor gr. καδμῖλοι, κασμῖλοι = dečki, ki so stregli pri skrivnem samotraškem bogoslužnem obredu, prim. fen. Qadmīl božji sluga = Καδμῖλος = Ἑρμῆς)

1. iz neoporečnega zakona svobodno rojena poštena deklica oz. deček ali mladenič, in ker so smele pri bogoslužju sodelovati le take osebe, mlada žrtvena strežnica oz. mlad žrtveni strežnik, sluga (plemenitega rodu): Pac. ap. Varr., Varr. idr. slovničarji, Romani pueros et puellas nobiles camillos et camillas appellant, flaminicarum et flaminum praeministros Macr.

2. mlad nasploh: Poeta ap. Q. — Kot nom. propr.
a) Camillus -ī, m Kamil, priimek rodu Furijev. Poseb. M. Furius Camillus Mark Furij Kamil, ki je l. 395 kot diktator osvojil mesto Veje in rešil Rim pred vpadi Galcev: Ci., L.; od tod pl. Camilli Ci., V., H. možje, kakršen je bil Kamil, Kamili; pren.: alter Camillus Cl. ali novus Camillus L. = rešitelj domovine.
b) Camilla in v star. obl. Casmilla -ae, f Ka(s)mila, hči volskovskega kralja Metaba, ki je zrasla v sveti Dianini službi; kot Turnova tovarišica je padla v boju z Enejem: V.

familiāris -e, adv. familiāriter (familia)

1. spadajoč k hiši, hišen, domač: servus f. Pl., ante duos lares familiares Ci. pred podobo domačih larov, illi di penates ac familiares Ci.; pogosto res familiares Ci., N., S., Q., Suet. = copiae familiares L. premoženje, imetje, imetek: quis tam dissolutus in re familiari fuit Ci., lacunam rei familiaris explere Ci., res fam. principis in Asia T. cesarjeva zasebna posestva; toda: ab re familiari abesse L. od uprave premoženja; pl.: res familiares S. premoženjske zadeve, denarne zadeve; od tod: subst. familiāris -is m (prim. gr. οἰκέτης) sluga, služabnik, strežaj, strežnik: Pl., Sen. ph., Amm. cum quidam familiarium aquam feret L. eden izmed „domačih“, izmed družine (evfem. = sužnjev); familiare parricidium Acc. ap. Ci. rodbinski umor.

2.
a) spadajoč k rodbini (družini), rodbinski: ad iudicii moram familiaris (v družini) funeris excusatio quaerebatur Ci. domače (hišne) in rodbinske stvari (zadeve), familiares pecuniae T. premoženje (ces.) rodbine, cesarjevo osebno premoženje, f. pecunia Gell., medicus domesticus et familiaris Sen. ph.; z dat.: Cleomenem familiarissimum esse praetor Ci., familiarem (esse) Laelium Flacco viderunt Ci., factus es ei rursus familiaris Ci.; kot subst. m. zaupnik, prijatelj, z gen.: f. istius Roscii Ci. is Habiti familiarem Iunium esse dicebat Ci.; tudi v superl.: cum familiarissimis Caesaris est adaequatus L. Cornelius Ci. z najzaupnejšimi prijatelji; pogosto s svojilnimi zaimki: meus fam. A. Hirtius Ci. Crasso familiari illo tuo Ci. ut tui familiares dictitant Ci. tvoji najzaupnejši tovariši; tudi kot fem.: exclamat tua familiaris Ci. prijateljica.
b) (o stvareh) prijazen, prijateljski, domač, dobro znan, zaupen: Col., Ap., vultus Ci., Suet., sermones f. Ci., conlocutiones familiarissimae cum Trebonio Ci. ep., ut domus familiarissima esset senectuti Ci., iura f. L. pravice prijateljstva, aditus familiarior L., f. usus (občevanje) Cu., color miltaribus signis familiarior, luna terris familiarissimum sidus Plin., f. exempla verba Q., ista tibi familiariora fient Plin. iun.; pogosto adv.: Ter., Sen. ph., Q. familiariter loqui cum aliquo Pl., cum Naevio familiariter vexit Ci., ille Oppianico familiarissime usus est Ci. je bil z Opijanikom v prav prijateljskih odnosih, illo usus erat … familiariter N., familiarius vivere cum aliquo N., familiariter arridere L., amicitiā uti Q., scribere ad aliquem Suet., complecti aliquem f. Plin. iun., f. praenuntiare Iust.
c) occ. α) domač, domovinski, navaden, običajen: ars statuaria familiaris Italiae (v Italiji) Plin., familiarissimum hoc platanis Plin. to se najpogosteje zgodi platanam, quae (peregrina semina) minus sunt familiaria nostro solo quam vernacula Col. se manj prilegajo, alicui familiare est z inf. = v navadi koga je, navadno je komu, prišlo je komu v navado: Vell., Plin. iun., Vop. β) kot obr. t. t. vedeževalcev iz drobovja („drobogledcev“) familiaris pars „prijateljski“ (= ki pomeni domovino, državo) del drobovja (naspr. pars hostilis Lucan. „sovražni“ (= ki pomeni sovražnike) del drobovja): caput iecinoris a familiari parte caesum L. jetrna glava (= izrastek na desnem krilu jeter) je imela na prijateljskem delu zarezo; enako tudi fissum familiare Ci.

famulus 3 služeč, služen: Venus f. O. služabnica kot ljubica, turba Tyros Sil.; pren.: toga Pomp. fr., aqua, vertex O., dextrae Lucan., artus Val. Fl., ripae Cl. Od tod subst.

1. famulus -ī, m sluga, služabnik, strežnik, strežaj človeka ali božanstva: Sen. tr., Val. Fl., Mart., Sil., heri et famuli Ci., nec rēfert dominosne illic famulosne requiras O., custos famulusque dei (= Silen) H., famuli (Vulcani) H. pomagači (= Kiklopi), famulus Dianae O. (= kalidonski merjasec, ker izvršuje Dianina povelja), famulus sacrorum O. služabnik (strežaj) pri žrtvovanju. Predklas. obl. famul -uli, m: Enn., Lucr. (osk. famel).

2. famula -ae, f služkinja, služabnica, strežnica: Lucr., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Iuv., famulas laboribus urguent O., immunes operum famulae dominaeque suorum O., me reginam vocas, sed ego me tuam famulam esse confiteor Cu.; pren.: virtus f. fortunae est Ci.

Opomba: Sinkop. gen. pl. famulûm: Val. Fl. Star. abl. pl. f. famulābus: Vulg., Aug.

minister -trī, m (iz *minis-teros: minor analogno po magister: magnus)

1. strežnik, strežaj, služabnik, sluga: H., Cels., Petr., Stat., Val. Fl., Suet., Aur., Lamp., Amm. (z gen. pl. ministrûm), ministri dapibus mensas onerant V., minister cubiculi L., vini Sen. ph. točaj, minister puer Falerni Cat. deček, dečko = točaj falernskega vina, minister Phrygius Mart. = točaj Ganimed, pincerna Salomonis et minister vini Hier., m. Martis Ci., ministri imperii tui Ci. tvoji nižji uradniki.

2. pomočnik, pomagač, izvrševalec, pospeševalec: Plin. iun., Lucan., Vell., Cl., Calchante ministro V. s Kalhantovo pomočjo, sceleris L., irarum indulgentes ministri L., qui aut socius aut minister libidinis esse posset Ci., in maleficio Ci., ministri regis S. (o rim. senatorjih) podporniki, m. regni Iust. državni upravnik, huius imperii Sen. ph., legum Ci., ministri sermonum T. posredovalci, minister bello datus T., minister fulminis ales H. ptič, nosilec strele, strelonosni ptič = Jupitrov orel; sit anulus tuus non minister alienae voluntatis Ci. ep., ministro baculo O. s pomočjo palice, s palico.

Opomba: Pri poznejših pesnikih čisto adj.: minister grex Sil. Gen. pl. ministrûm: Amm., Stat.

obsecundātor -ōris, m (obsecundāre) služabnik, sluga: Cod. Th.

officiālis -e (officium) dolžnosten, služben, uraden: libri Lact. ki govore o dolžnostih, operae Icti. dolžnostne, uradne službe; subst. officiālis -is, m sluga kakega oblastnika ali državnega urada, nižji uradnik: Ap., Icti.; pren.: aemulationi occurant necesse est officiales suae, ira, discordia, odium Tert.

prae-minister -trī, m (prae in minister) služabnik, sluga, strežnik: Mercurium, quo vocabulo significant praeministrum deorum Macr., camillos et camillas appellant (sc. Romani) flaminicarum et flaminum praeministros Macr.; abs.: Tert.

accēnseō (adcēnseō) -ēre (-) -cēnsum prište(va)ti, pridružiti (pridruževati): his accensi cornicines L., accenseor illi O. Od tod subst. pt. pf. accēnsus -ī, m

1. navadno pl. accēnsī -ōrum, m prideljenci, lahko oblečena krdela, ki niso spadala k sami legiji, in so se prištevala v peti Servijev lastninski razred; razdeljeni pod 15 praporov so hodili na vojsko neoboroženi in so kot dodatni bataljon stali za triarijci, ter po potrebi stopali v bojno vrsto, oboroženi z orožjem padlih vojakov: Ci., L. Iz njihovih vrst so (vsaj pozneje) jemali vojaške sle (ordonance), ker pravi vojak ni smel opravljati postranskih služb: Non., Veg. Od tod

2. accēnsus -ī, m = ordonanc = uradni, sodni sluga, birič (kake javne oblasti v Rimu in provincah): Varr., L., Suet., qui tum accensus C., Neroni fuit Ci., istius (Verris) libertus et accensus Timarchides Ci.

agāsō -ōnis, m (agere) konjar, konjski hlapec, hlevar: duo equi phalerati cum agasonibus L., accepti ab agasonibus equi Cu.; tudi mezgar: Ap., mulis strata detrahi iubet binisque tantum centunculis relictis agasones... imponit L.; zaničlj. = sluga neroda (ki bi bolj sodil v hlev kakor za strežbo pri mizi): patinam si frangat agaso H., hic Damast non tressis agaso Pers.

apothēcārius -iī, m (apothēca) skladiščni sluga: Cod. I.

appāritor -ōris, m (appārēre) nižji uradnik, javni (uradni) sluga (scriba, lictor, praeco, viator kakega oblastnika): Ci., L. idr.

ātriēnsis -e (ātrium) atrijski: Varr. Od tod subst. ātriēnsis -is, abl. -ī in -e, m (sc. servus) nadzornik atrija (in cele hiše), hišni sluga, oskrbnik, hišnik: Pl., Varr., Col., Petr., Plin., Plin. iun., Suet., idem coquus, idem atriensis Ci., ex alticinctis atriensibus unus Ph.

exsecūtor -ōris, m (exsequī)

1. izvršitelj, izvrševalec: malorum propositorum Vell., officiorum Icti. poslovodja, secretorum Amm.

2. jur.
a) sodni sluga v pravdnih stvareh: Icti.
b) izvrševalec (sodniških ukazov, sodniških sodb): sententiae Ap., Icti., dominicae sententiae Ambr., rerum iudicatarum Icti.
c) izterjevalec javnih, poseb. fiskalnih (= državne blagajne) dohodkov, eksekutor: pozni Icti.

3. kaznovalec, maščevalec: offensarum inimicitiarumque Suet.

līctor -ōris, m (ligāre) liktor, državni sluga. Liktorji, nav. osvobojenci, so bili razdeljeni v združenja in dodeljeni najvišjim oblastnikom, pred katerimi so stopali drug za drugim noseč fasces, znamenje kazensko izvršilne sodne oblasti. Njihova dolžnost je bila odstranjevati ljudi s poti (turbam summovere), paziti, da se je izkazovala oblastnikom dostojna čast, ustrahovati zločince in obešati, obglavljati ali šibati obsojence; obsojencem na šibanje so privezovali roke in noge na kol. Diktatorju je bilo dodeljenih 24, kralju in konzulu po 12, pretorju 6, cesarskemu legatu pa 5 liktorjev; tudi flamen Dialis in Vestalke so imeli po 1 liktorja, toda brez butaric (fasces): i, lictor, colliga manus Formula ap. Ci., lictor, conliga manus L., i, lictor, deliga ad palum L., l. primus Ci. po dostojanstvu prvi liktor, l. proximus Ci. najbližji liktor (ki stopa prav pred oblastnikom ter sprejema in izvršuje njegove ukaze), aderat … carnifex praetoris, mors terrorque sociorum et civium Romanorum, lictor Sextius Ci., anteibant lictores non cum bacillis, sed, ut hi praetoribus anteeunt, cum fascibus duobus Ci.; metaf.

1. kot znak imenitnih gospa: carpuntque iam et pauperes lictorem feminae in publico unionem esse dictantes Plin.

2. proximus lictor Iugurthae S. zaupnik.

lixa -ae, m (tuj., verjetno etr. izvora (kot npr. sculna, scurra, verna); povezava z liceō -ēre je vezana na ljudsko etim.)

1. vojaški jestvinar, branjevec, živežar: lixae modo sine insignibus, sine lictoribus profectum esse L.; v pl. = ves pratež, vsa taborska drhal (jestvinarjev, kuharjev, strežnikov), ki sledijo vojski: Val. Max., Q., Iust., lixae permixti cum militibus vagabantur S., edicto … , ne lixae exercitum sequerentur S.

2. metaf. sodni sluga, birič: Ap.

popa -ae, m (gl. coquō in prim. popīna) pomočnik (služabnik) svečenika, žrtveni sluga, žrec, strežnik pri žrtvovanju, ki je priskrbel vse potrebno za žrtvovanje (ogenj, vodo, vino, kadilo idr.), tudi darilne živali (cultrarius jih je klal z daritvenim nožem): Ci., Pr., Suet. Ker so bili ti pomočniki nav. debeli, metaf. popa venter Pers. debel trebuh, vamp(ež), (debelo)trebušnik.

prōsecūtor -ōris, m (prōsequī) spremljevalec

1. pri prevozu
a) ljudi = birič, sodni uradnik, sodni sluga, ki spremlja kaznjenca, prosekútor: Dig.
b) stvari = spremstvo, zaščita: auri Cod. I., Cod. Th., frumentorum Cass., publicarum functionum (dajatev, davkov, davščin) Cod. I., per electos prosecutores ad castella idonea confere Veg.

2. kot navadno spremstvo: caterva prosecutorum Sid.

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.