Franja

Īlion, Īlium -iī, n (Ἴλιον): Ci., V., O., Petr., Amm., tudi Ilios -iī, f (ἡ Ἴλιος): H. Ílion pesn. ime Homerjeve Troje (prim. Ilus), pa tudi: postquam alta cremata est Ilion O. (κατὰ σύνεσιν); pri L. pogosto mesto, ki je bilo pozneje sezidano na istem kraju. — Od tod adj.:

1. Īlius 3, ilijski, trojanski: tellus, res V.; subst.
a) Īliī -ōrum, m Ilijci, ilijski preb., Trojanci: Pl.
b) Īlia -ae, f Ilijka, Trojanka = Rhea Silvia, Romulova in Remova mati: V., H.; k temu metron. α) Īliadēs -ae, m Ilijkin sin (Romul): O. Iliadae fratres O. (Romul in Rem) β) Īliadēs -ae, m (izpeljano naravnost iz Ilion) označuje nasploh Trojanca: Il. Ganymedes O.

2. k Īlius gr. adj. fem. Īlias -adis (Ἰλιάς) pravzaprav ilijska, trojanska; potem subst.: Īlias -adis, f (sc. γυνή) Trojanka: Iliades peplum ferebant V., pa tudi (sc. ποίησις) pesem o Ilionu, Iliada: Varr. fr., Iuv., Fr., Sen. ph. idr. Ilias et Odyssēa Ci., Ilias quid est, nisi adultera? O. o čem govori sicer Iliada kot o …

3. po gr. tudi Īliacus 3 (Ἰλιακός) ilijski, trojanski: O., Vell., Mart., Amm., classis V., Iliacum carmen H. = Iliada; pesn. = rimski (ker je Enej praded Rimljanov): Sil.

4. Īliēnsis -e ilijski: Serv.; večinoma le kot ethnicon: Īliēnsēs -ium, m Ílijci, ilijski preb.: L., Vitr. idr.; tudi narod na Sardiniji; gl. zgoraj: Īliēnsēs.

fābula¹ -ae, f (fārī)

1. govorjenje, govorica: sine auctore sparsa fabula Sen. ph., habes fabulas urbis Plin. iun. mestni (poulični) klepet, haec fuit in toto notissima fabula caelo O. dnevna govorica, quantum fabularum fecerit Iust. koliko govorjenja je povzročil, in fabulis sum Suet. prišel sem ljudem v zobe, sum sine fabulā Q. brez slabega imena, fabula est (s sledečim ACI) govorica je, govore, pravijo: Petr., Gell., temere haud tollas fabulam Pl. pusti govorico; od tod (o osebah) fabulam fieri ali esse Ci. idr. predmet govorjenja postati ali biti = iti od ust do ust, priti ljudem v zobe, heu me, per urbem fabula quanta fui H., fabula totā iactari in urbe O.

2. pogovor, razgovor, zabava med več osebami, poseb. med izobraženci: Lamp., ut fabulas eorum et disputationes … penitus exciperem T., fabulae convivales T., tempus fabulis conterunt Plin. iun.

3. meton. izmišljotina, povest, pravljica (naspr. historia = zgodovinsko potrjena povest): fabulae fictae Ci idr., poeticae L., Q., nisi forte ineptis fabulis ducimur Ci., non fabula fuit ille rumor O.

4. occ.
a) basen (ezopska): hoc attestatur brevis Aesopi fabula Ph., nota illa de membris humanis adversus ventrem discordantibus fabula Q.
b) pripovedka, bajka (= pripoved o bogovih in junakih), v pl. tudi = mitologija, bajeslovje: fabula tantum sine auctore edita L.; kot apoz.: mox te premet nox fabulaeque manes H. mitični mani (= nični svet senc); v pl.: fabulae Graecae L. grška mitologija; prim.: Eriphylam accepimus in fabulis ea cupiditate fuisse Ci.; pren. (v pogovornem jeziku): fabulae! Ter. burke!

5. snov: Thebae quid sunt, nisi fabula? O. snov pesništvu, fabula (= Iliada) … regum continet aestus H.; od tod meton. dramatična pesnitev, drama, gledališka igra: Q., Amm., quemadmodum in fabulis saepenumero videtis Ci., scaenae fabulas componere T., fabulam docere, dare Ci. idr. prikazovati, fabulam agere Ci idr. igrati; pren.: plurimarum fabularum poëtria Ci., fabulam compositam Volsci belli, Hernicos ad partes paratos L. da je vojna z Volski dogovorjena komedija (burka), Herniki pa da so naščuvani igrati svojo vlogo; v pogovornem jeziku: quae haec est fabula? Pl., Ter. kaj se tu godi? kaj to pomeni?