Franja

Assyrius 3 (Ἀσσύριος) asirski: amōmum V., gramen Stat., litus H., fines Cat., regnum Iust.; pesn. = sirski (feniški, palestinski, medijski, indijski, azijski, sploh vzhodnjaški): venenum V. sirski (= feniški, tirski) bager, nardus H. sirska, mālus Plin. citronovec (sicer imen. mālus Medica), radix (sicer imen. Syriaca) Col., ebur O. indijska slonova kost, puella Sen. tr. (= Evropa, hči Feničana Agenorja), Assyriā curā scrutari sidera Lucan., nidi Mart. (= ptiča feniksa), stagnum Iust. Galilejsko (Bahr el-Tabarie, v rim. času Tiberijsko) jezero v Palestini. Od tod subst.

1. Assyria -ae, f (sc. terra, Ἀσσυρία) Asirija,
a) v ožjem pomenu azijska pokrajina med Medijo, Mezopotamijo in Babilonijo (pozneje Adiabene, v svetem pismu Assur, zdaj Kurdistan) = nižina ob gornji in srednji Tigridi z glav. mestoma Asurom in Ninivami: Plin.; kot del perz. kraljestva: Amm.
b) v širšem pomenu veliko asirsko kraljestvo v Prednji Aziji (= Babilonija, Mezopotamija in nekatere obmejne pokrajine, včasih celo vse dežele, v katerih so prebivali Sirci); Rimljani so to kraljestvo navadno imenovali Sirija (Syria), tako npr. Ci. in Suet.

2. Assyrius -iī, m Asirec: O.; večinoma v pl. Assyriī -ōrum, m (Ἀσσύριοι): Asirci, preb. Asirije v ožjem in širšem pomenu: Ci. idr.

Syrī -ōrum, m (Σύροι) Sír(ij)ci, preb. Sirije: Pl., Ci., L., O. idr.; Syri venales Ci. (o sužnjih). Od tod

I. adj.

1. Syrus 3 sír(ij)ski: merx, vina H., lagoena Mart., sermo Eccl., Vop.; subst. Syrus -ī, m Sír(ij)ec, ime Aktajonovega psa: Hyg.

2. Syrius 3 (Σύριος) sír(ij)ski: pira V., Col., nardus Pr., munus Pr. nardno olje, ros Tib. nardno mazilo (nardna dragomast), lilinum, oleum, triticum Plin., Syrii tumores Mart., dea Suet., Ap., Fl., Hyg. sirska; menda gre za boginjo Atargatida (Atargatis, Ατάργατις), ki so jo Grki istovetili z Derketo (Dercetō, Δερκετώ) in častili kot mater vseh živečih; Rimljani so je istovetili zdaj z Junono, zdaj z Venero. — Od tod subst.
a) Syria -ae, f (Συρία) α) Sírija, pokrajina v Mali Aziji, ki je mejila na severu s Kapadokijo, na zahodu s Palestino, Fenicijo, Sredozemskim morjem in Kilikijo, na vzhodu z Mezopotamijo (Evfratom) in Arabijo, na jugu s Fenicijo: Ci., Cu., Mel., Plin. β) v širšem pomenu sírsko kraljestvo (dinastije Selevkidov), ki je vključevalo Sirijo, Babilonijo, Fenicijo in Palestino: Ci., Cu., T.; v pl. = sírske dežele, sírske pokrajine: Cat., Mel., Ulp. (Dig.). γ) = Asírija: Suet., Sardanapalli, opulentissimi Syriae regis Ci., Syriae regem Babylone regnantem hoc opus esse molitum memoriae proditum est Cu.
b) Syriī -ōrum, m Sír(ij)ci: Iust.
c) syrium -iī, n sír(ij)ski lilijev sok: Plin.

3. Syriacus 3 (Συριακός) sír(ij)ski: publicani Ci. ki (dobro) kupčujejo (trgujejo) v Siriji, nomen Varr., boves Plin., expeditio Suet. v Sirijo, bellum Fl., cultus Lamp.; adv. Syriacē: loqui Vulg.

4. Syriāticus 3 sír(ij)ski: Ulp. (Dig.), Fr. —

II. subst.
a) Syriscus -ī, m (Συρίσκος, demin. Σύρος) Sirísk = Sír(ij)ček, Sír(ij)ec, Sírče α) kot moško lastno ime: Mart., Aus. β) zaničlj. ali ljubkovalno suženjsko ime Syrus: Ter.
b) Syrisca -ae, f (Συρίσκα, demin. Σύρα) Siríska, Sír(ij)ka, žensko lastno ime: Ps.-V. (Copa).

Opomba: V nekaterih (celo najboljših) rokopisih najdemo tudi zapisa Suri, Suria.