Franja

Zadetki iskanja

  • Dārēus -ēī (poklas. Dārīus -īī), m (Δᾱρεῖος) Darej, Darij,

    I. ime več perzijskih kraljev:

    1. D. Hystaspis Darej Histaspid, Kserksov oče, l. 490 so ga pri Maratonu premagali od Grki, umrl l. 485: Ci., N., Iust. idr.

    2. Dareus secundus Darej II., Kserksov sin: O., Iust., Cl.

    3. D. Ochus ali Nothus Darej Oh ali Not, Artakserksov oče in sin Kira mlajšega, umrl l. 404: Iust.

    4. Dareus Codomannus Darej Kodoman, zadnji perzijski kralj, premagal ga je Aleksander Veliki ter umoril Bes l. 330: Pl., Ci., L., Cu. idr.

    — II. met. v obl. Dărīus = Δαρεικός (sc. στατήρ) Darejev zlatnik, kovan v času Dareja Histaspida in vreden 20 atiških srebrnih drahem: Aus. — Od tod adj. Dārīus 3 Darijev, darij(ev)ski: opes M.
  • Ēmathia -ae, f (Ἠμαϑία) Ematija, staro ime za mak. deželo: V., Plin., Iust., pozneje ime mak. pokrajine ob Peli: L. (XLIV, 44), pa tudi pokrajine Peonije (Paeonia): L (XV, 3), in pesn. severne Tesalije: V. (Georg. I, 492). Od tod adj.

    1. Ēmathius 3 =
    a) makedonski: dux (= Aleksander Veliki) O., campi O., tecta (= Alexandriae) Lucan., manes Stat.
    b) tesalski, poseb. farzalski: vertex (= gora Pelion) V., caedes O., ali clades Lucan. (= pri Farzalu v Tesaliji), acies, arva, litus Lucan.
    c) trakijski: ventus Luc. fr.

    2. Ēmathis -idis, f (Ἠμαϑίς) =
    a) makedonska; kot subst. Ēmathidēs -um, f Pierijke, hčere mak. kralja Piera (Pieros): O.
    b) tesalska: tellus Lucan. subst. Ēmathis -idis, f Tesalija: Lucan.
  • Gordius -iī, m (Γόρδιος) Górdij, sprva preprost kmet, pozneje kralj Velike Frigije, ustanovitelj kraljevske rodovine. Jarem svojega v nekem gordijskem svetišču hranjenega voza je imel zvezan z umetnim, nerazvozljivim vozlom (nodus Gordii), o katerem se je govorilo, da bo tisti, ki ga razvozla, kralj vse Azije; presekal ga je Aleksander Veliki: CU., IUST.
  • Hydaspēs -is, acc. -ēn, m Hidásp,

    1. ena od rek, ki se izlivajo v Ind (zdaj Jhelum); ob njegovih bregovih je Aleksander Veliki zgradil mesti Nikajo in Bukefalo: Cu., Mel., Plin., Lucan., Stat., Iust., Cl., Medus Hyd. V., fabulosus Hyd. H.; pesn. = vzhod, jutrove dežele: tremor Hydaspis Petr. poet. (o Pompeju). Od tod adj. Hydaspēus 3 (Ὑδάσπειος) Hidáspov: Cl., Sid.

    2. moško ime
    a) Enejev tovariš: V.
    b) indijski suženj: fuscus Hyd. H.
  • Nīcaea -ae, f (Νίκαια) Nikája, Nicéja

    I.

    1. Nicéja, znamenito mesto v Bitiniji, ob jezeru Askanij, sprva imenovano Ancōra, potem Antigonia (po ustanovitelju Antigonu), novo ime (Νίκαια) pa ji je dal Lizimah po svoji zmagi (νίκη) pri Ipsu l. 301 (zdaj Isnik = εἰς Νίκαιαν): Ci., Cat., Plin. iun. Od tod adj.
    a) Nicaeēnsis -e nicéjski, iz Nicéje: Ci. ep., Diophanes Varr., Isigonus Plin., Gell.; Nicaeēnsēs -ium, m Nicéjci, preb. Niceje: Ci., Traianus ap. Plin. iun.
    b) Nicaenus 3 nicéjski: fides Cod. Th. na nicejskem koncilu (cerkvenem zboru) sprejeta veroizpoved.

    2. Nikája, mesto ali gradišče v Lokridi ali ob vznožju gore Ojta (Oeta) blizu Termopil: L.

    3. mesto v Indiji ob Hidaspu; ustanovil ga je Aleksander Veliki (zdaj najbrž razvaline pri vasi Darapur): Cu., Iust.

    4. mesto v Liguriji, kolonija Masilijcev (zdaj Nizza): Plin., Mel. —

    II. žensko ime, npr. ime Kraterove soproge: L.
  • Pella -ae, f in Pellē -ēs, f (Πέλλα) Péla

    1. rojstno in prestolno mesto Aleksandra Velikega v Makedoniji: Ci. ep., L., Plin. — Od tod adj. Pellaeus 3 pélski: Sil., arva O.; pesn. =
    a) makedónski: H., Cl., ductor Lucan. ali iuvenis Iuv. ali tyrannus Mart. = Aleksander Veliki.
    b) (ker je Aleksander osvojil Egipt in ustanovil Aleksandrijo) egíptovski: Canopus V., domus (kraljeva palača) Lucan., rex, puer (= Ptolemaj) Lucan., sceptra Sil.; pa tudi aleksandríjski: arces, muri Lucan., gula Mart. Aleksandrijcev. Subst. Pellaeus -ī, m Pélec, preb. Pele: O.

    2. mesto v Siriji na obrobju doline Jordana, 26 km južno od Genezareškega jezera: aquis dives Pella Plin.
  • Persepolis -is, acc. -im, f (Περσέπολις) Perzépolis (Perzépola), glavno mesto Perzije, pozneje perzijskega kraljestva; porušil ga je Aleksander Veliki: Cu., Amm.
  • Zeugma2 -matis, n (tuj. Ζεῦγμα) Zévgmat, mesto v Siriji ob Evfratu: Plin., T., Stat., Fl., Zeugma Pellaeum Lucan. Pelski (Aleksandrov) Zevgmat (ustanovil ga je Aleksander Veliki, ki je bil rojen v Peli (Pella)).
Število zadetkov: 8