Franja

immolātor -ōris, m (immolāre) žrtvovalec, darovalec: Ci., Prud.

lībātor -ōris, m (lībāre) darovalec pitnega daru, žrtvovalec: Fr.

sacri-cola -ae, m (sacrum in colere) daritveni sluga, svečenik žrtvovalec, žrtvovalec: sollertiā liberti lineo amictu turbae sacricolarum immixtus T., sum enim non ignotus illi sacricola nec recens cultor nec ingratus antistes AP., in libro enim quarto Vergilius Elissam facit, postquam ab Aenea relinquitur, velut ad sacricolarum sagarumque carmina et devotiones confugientem MACR., victimarius pro sacricola dicebatur ad crebritatem hostiarum AMM.; atrib.: sacricolae reges PRUD. žrtvujoči.

sacrificātor -ōris, m (sacrificāre) darovalec, žrtvovalec: ECCL.

sacrificiolus 3 (demin. sacrificus) darujoč, žrtvujoč, subst. darovalec, žrtvovalec; le v zvezi rex sacrificiolus VARR. daritveni kralj, svečenik žrtvovalec, skrbeč za daritve, ki jih je prej opravljal kralj.

decimus, starejše decumus, 3, num. ord. (decem)

I. deseti: mensis decimus Ter., decumo post mense Pl., cum decima legione C., hora diei decima Ci., vix decuma pars aratorum Ci. desetina, qui dies nudius tertius decimus fuerit Ci. = pred 12 dnevi; kot vojaška kazen: sorte decimum quemque ad supplicium legere L. vsakega desetega moža usmrtiti, desetati, decimirati, decimumque sortiri Sen. ph., decimum quemque sorte ductos (ali samo decimum quemque) fusti ferire T.; adv. acc. neutr. decimum desetič, desetikrat: nos reficietis d. tribunos L.; adv. abl. neutr. decimō desetič: Cassian., Cass. Kot subst. Decimus -ī, m (okrajšano D.) Decim, pravzaprav „deseti sin“ v družini, rimski predimek, npr. D. Brutus. Subst.

1. decimum (decumum) -ī, n desetkratno, deseterno: ager efficit (effert) cum decumo Ci. rodi desetkratno, ut cum decumo fructus arationis perceptus sit Ci. desetkratni pridelek.

2. decimus -ī, m
a) (sc. liber) deseta knjiga kakega spisa: in tertio decimo annalium Gell.
b) (sc. dies) deseti (dan): decimo Calendas Maias Col.

3. decima ali nav. decuma -ae, f
a) (sc. hora) deseta dnevna ura (približno ob štirih popoldne): quem nulla res ultra decumam retinuit Sen. ph.
b) (sc. pars) α) deseti del (desetina) plena, dohodkov, posvečen kakemu božanstvu: Varr., Suet., Tert., Macr., decumas Herculi ferre ex praeda, vovere Apollini decumas praedae Iust.; od tod: Oresti nuper prandia in semitis decumae nomine magno honori fuerunt Ci. pojedine, imenovane desetine (ker je bilo k takim iz desetine prirejenim žrtvovanjem povabljeno tudi ljudstvo, da se je udeležilo žrtvene gostije, si je pri njem pridobil žrtvovalec veliko spoštovanje). β) desetina kot dediščina: placet ergo decumas uxoribus dari Trachal. ap. Q. γ) desetina kot davščina, redk. v sg.: Aur., decuma hordei Ci., dum arator ne plus decumā det, expedit ei decumam esse quam maximam Ci.; pogosteje v pl.: decumae agri Leontini Ci., binae eo anno decumae frumenti Sardiniae imperatae L. desetina se je … dvakrat pobrala.

— II. pesn. pren. (kakor decimānus II.) velik, velikanski, silen: decimus ruit impetus undae O.

sacrificulus 3 (demin. sacrificus) žrtvujoč, darujoč, daritve (žrtve, žrtvovanja, darovanja) opravljajoč: vates L., večinoma v zvezi rex sacrificulus L. daritveni kralj, svečenik žrtvovalec, ki je skrbel za daritve, ki jih je prej opravljal kralj; kot subst. pl. sacrificulī -ōrum, m daritveni kralji, svečeniki žrtvovalci, žreci: sacrificuli ac vates ceperant hominum mentes L., inter sacrificulos vanae superstitionis SUET.

sacri-ficus 3 (sacrum ali sacra in facere)

1. žrtvujoč, darujoč, daritve (žrtve, žrtvovanja, darovanja) opravljajoč: rex sacrificus (= rex sacrificulus) L. daritveni kralj, svečenik žrtvovalec (skrbeč za daritve, ki jih je prej opravljal kralj), sacrifico deductum nomen ab Anco O., sacrificus Numa LUCAN.

2. žrtven, daritven: dies, ritus, securis O., ōs Q. jezik (govorica) žrtvujočih ali svečenikov, cruor, vestis SIL., preces SEN. TR., tibia SEN. TR., PLIN., ara VAL. FL. žrtvenik, iugum VAL. FL. kjer so žrtvovali ljudi.