Franja

folliculus -ī, m (demin. follis)

1. usnjena vrečica, mošnja, usnjat meh: f. lupinus Corn. meh iz volčje kože (v katerega so vtikali morilce svojih očetov in mater), ut … eques folliculis in castra ab Arpis frumentum veheret L.

2. occ.
a) mehur = žoga, balonček: ad pilam folliculumque transire Suet.
b) kovaški meh: aerarius ali artis aerariae Cael.
c) meh ali mešič žuželk: Lucr. (5, 803).
č) kot medic. t. t. α) ventris atque intestinorum folliculi Cael. β) sečni mehur: Cael. γ) modnik: Cael., celoten termin: f. genitalis Cael.

3. metaf.
a) kožica, mešiček, strok (o sadju, žitu): Varr., Petr., Sen. ph., Col. idr.
b) (o člov. telesu) ogrinjalo, odevalo (duše): Luc. ap. Non., Arn.

follis -is, m (gl. flōs in prim. gr. θυλλίς = at. θύλακος vreča)

1. usnjena vreča, usnjat meh: ego te follem pugilatorium faciam Pl. (prim. corycus).

2. occ.
a) mehur = žoga, balon: Mart. (7, 32, 7; 14, 45, 2 in 47, 2).
b) kovaški meh, pihalo: Ci., Cu., Iuv. idr. f. fabrilis L. = f. fabrorum Vitr., follibus auras accipiunt V., conclusae in hircinis follibus aurae H.; metaf. = α) pljuča: folles spirant mendacia Iuv. β) f. ventris Macr. = želodec.

3. mošnja za denar: cum it dormitum, follem obstringit ob gulam Pl., tenso folle reverti Iuv., decem folles, id est decem sacci (kot nekaka hranilnica vojakov) P. Veg.; metaf. majhen denar = 1/4 unče: Cod. Th., centum folles aeris Lamp.

4. zračna blazina: Lamp.

harpastum -ī, n (gr. ἁρπαστόν : ἁρπάζω) manjša in trša žoga (natrpana s cunjami, perjem idr.), potem tudi igra z njo; igralec enega moštva je igralcem nasprotne ekipe žogo vrgel tako, da so jo ti čim težje ujeli (to je storil najbolje, kadar je z gibom roke in premikom telesa nakazal eno smer, potem pa žogo nepričakovano vrgel v drugo): Mart.

pĭla³ -ae, f

1. žoga (iz usnja, nagačena z dlako): Varr. ap. Non., Pl., Petr., Sen. ph., pilā ludere Ci., H.; preg.: claudus pilam retinere Ci. (o človeku, ki česa ne zna uporabljati), mea pila est Pl. žoga je moja = jaz sem dobil; meton. igra(nje) z žogo, žoganje: quantum alii tribuunt alveolo, quantum pilae Ci., pilae studium Ci. vneto (navdušeno, marljivo) žoganje.

2. metaf. vse, kar je okroglo, oblo, klobčič, klobka (klopka), klobko (klopko), okrogel kup, krogla: lanuginis Plin., terrae Varr. zemeljska obla, pilae Nursinae Mart. = rapa rotunda; occ.
a) milni mehurček: pilae Mattiacae Mart.
b) glasovalna kroglica: Pr.
c) nagačena človeška podoba, s katero so za zabavo dražili bike pri bikoborbah, slamnati mož: Mart.; biki so tako podobo skoraj vedno raztrgali, od tod metaf.: noluerit dici quam pila prima suam Mart. (o raztrgani suknji).

sphaera (sphēra) -ae, f (tuj. σφαῖρα)

1. krogla, obla (čisto lat. pila, globus): Ca. idr., conum tibi ais … pulchriorem quam sphaeram videri Ci.

2. nebesni svod, nebesna krogla, sfera, starejše nebesno oblo: Macr. idr., Archimedes lunae, solis, quinque errantium motum in sphaeram illigavit Ci.

3.
a) žoga: Italica Cael., sphaerae ludus Cael.
b) krogla v rokah kipov: Amm.

4. krožni tek, kroženje, krožni tir, krožnica, órbita planetov (premičnic): habent igitur suam sphaeram stellae inerrantes Ci.

5. popis gibanja zvezd: barbarica Serv.

6. vesoljsko (nebesno) telo (zemlja, nebo idr.): M., Macr.

Opomba: Prud. meri napačno: sphĕra.

pāgānicus 3 (pāgānus)

1. vaški, podeželski, kmečki, kmetski: feriae Varr., in paganico (sc. solo, agro ipd.) na kmetih: Cod. I., paganica (sc. pila) Mart. s puhom napolnjena žoga.

2. malikovalski, neverski, poganski: Eccl.

pugillātōrius (pugilātōrius) 3 (pugillus) pesten: follis Pl. s pestjo odbita žoga.

spernō -ere, sprēvī, sprētum (indoev. kor. *sp(h)er z nogo odpahniti (odpahovati), brcniti (brcati), cepetati, utripati; prim. skr. sphuráti odpahuje z nogo, brca, trese se, utriplje, sphúraḥ tresoč se, lat. asper (< *ap(o)-sp_eros) = skr. apa-sphúr- odpahujoč, gr. σπαίρω (< *σπαρi̯ω) ἀσπαίρω, ἀσπαρίζω trzam, cepetam, σφῦρα kladivo, σφαῖρα krogla, obla, žoga, σφυρόν gleženj, lit. spiriù, spìrti = let. spert z nogo pehati, brcati, stvnem. firspirnit zade(va)ti ob kaj, stvnem. spornōn = nem. spornen s peto udariti, spodbosti, stvnem. sporo = nem. Sporn ostroga, stvnem. spirnan zade(va)ti ob kaj)

1. ločiti (ločevati), izločiti (izločati, izločevati), odločiti (odločevati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): ius atque aequum se a malis spernit procul Enn. ap. Non., nunc spes, opes auxiliaque a me segregant spernuntque se Pl., ille illas spernit, segregat a se omnis extra te unam Pl.

2. metaf. odkloniti (odklanjati), braniti se koga, česa, zavreči, zavrniti (zavračati), zametati (zametavati, zametovati), zaničevati, prezreti (prezirati), omalovaževati, odvrniti (odvračati) se od koga, česa, odreči (odrekati) se koga, česa, prezirljivo (zaničljivo, posmehljivo) se izraziti (izražati) o kom, posmehovati se, posmihati se, posmihavati se, komu, čemu, zasmehovati koga: Col., Plin. iun. idr., ne … eius elegantia meam extemplo speciem spernat Pl., ob haec facta abs te spernor Ter., spernitur orator, miles amatur Enn., spernere Ennii Medeam, veritatem Ci., sperni ab iis veteres amicitias Ci., spernere deos, tumultūs L., saxis spretis L. ki se jih niso bali, spretum imperium L., haudquaquam spernendus auctor L. = zaupanja (upoštevanja) vreden, verodostojen, haud spernendus exercitus L., hostium … paucitatem spernere Cu. zasmehovati, munera nec sperno V., spernere dulces amores, aurum, voluptates H., sperne cibum vilem H., spernere consilium, numina divûm O., ut iumenta hordeum spernant Plin.; pesn. z inf.: deferri spernit O. noče, nec partem solido demere de die spernit H. in rad jemlje; z gen. (po vzoru gr.): neque spernendus morum T. in ne zaničevanja vreden glede na značaj, in v nravstvenem oziru ne na slabem glasu, spernens dotis Ap. — Pt. pf. sprētus 3
a) zaničevan, preziran: Ci., L.
b) zaničevanja (prezira, preziranja) vreden, zaničljiv, zanemarljiv: Euanthes inter auctores Graeciae non spretus Plin.; z gen.: Parthenope non spreta vigoris (glede na srčnost) Sil.

Opomba: Sinkop. pf.: sprērunt: Prud.; soobl. po 1. konjugaciji: spernabant It.