Franja

ferrārius 3 (ferrum) k železu spadajoč, železen: faber Pl. železar, kovač, officina f. Auct. b. Afr., Plin. = fabrica f. Plin. železarna, pa tudi kovačnica, aqua ex officinis ferrariis Plin. voda za hlajenje iz … , metalla f. Plin. rudniki železa, ars f. Amm. kovaštvo. — Od tod subst.

1. ferrāria -ae, f.
a) (sc. fodīna rudnik) rudnik železa, železna jama: Ca. ap. Gell. (pisano ferrarea), apud eos (sc. Aquitanos) magnae sunt ferrariae C., vectigalia magna instituit ex ferrariis argentariisque L.
b) (sc. herba) bot. rastlina sporiš: Ap. h.

2. ferrārius -iī, m. železar, kovač: Sen. ph., Pall.

ferrātus 3 (ferrum)

1. z železom opravljen, — opremljen, okovan, železen: belli ferrati postes Enn. ap. H., ferrati rotarum orbes Lucr. ali samo ferrati orbes (kolesa) V., capistri, trudes V., ferratā calce V. s peto, oboroženo z ostrogo, f. hasta L. = f. fraxinus O., forma suum Val. Fl., area Iuv., obices portarum T., turris Eutr., Vop.; metaf.: f. saecula (naspr. aena, argentea, aurea) Cl.

2. occ.
a) v železo oblečen, z oklepom opravljen, oklepljen: barbarorum agmina ferrata H., f. catervae Amm. armi, pectus Cl.; subst. ferrātī -ōrum, m oklepniki: in fronte statuerat ferratos T.
b) v železo vkovan: Pl. (o sužnju).

3. železnat: aquae Sen. ph.

ferreus 3 (ferrum)

I.

1. železen, iz železa: aedes, fores, limina Pl., clavi Pl., C., ensis, securis Varr. fr., manus C., L., Cu., Lucan., Fl. kljuka, kavelj, kopika, taleae C. mucro, turris V., trulla L., catenae Val. Max., fibula Q., lorica T., anulus Suet., litterae Suet. vdolbene in z železom izpolnjene črke; pesn. (enalaga): ferreus imber Enn., V. ali f. tempestas Sil. ploha železnih puščic, ferrea telorum seges V., ferreus hastis horret ager V. strči (srši) od železnih sulic.

2. železu podoben, železast: color Plin.

3. k železu spadajoč: fabrica Plin. obdelovanje železa.

4. v železo oblečen, oklepljen: equitatus Amm. oklepniki. —

II. metaf.

1. trden kot železo, trden, močan, trajen, nespremenljiv: Cat., in patientia laboris … ferrei prope corporis animique L., quo ferrea resto? O., patiens et ferreus Iuv. somnus V. trdno spanje = smrt (prim. gr. χάλκεος ὕπνος Hom.), vox, iura V., decreta veterum sororum O., sors vitae O.

2. železen, jeklen = trdosrčen, brezčuten, brezsrčen, neobčutljiv, krut: virtus dura et quasi ferrea Ci., ferreus essem Ci. quis tam, fuit ferreus? Ci. ferrei sunt isti patres Ci., os tuum ferreum Ci., nesramna, frons Plin. iun., gens V., age, ferrea, gaude! O., bellum O., ferreus iste fuit, qui … Tib.; tako tudi: ferrea proles Ci. ali progenies V. ali saeculum (naspr. aureum) Lamp. ali saccula Suet. ali anni Fl. železni, železna; kot ret. t. t. = okoren, nespreten: Atilius f. scriptor Ci.

armilla -ae, f (armus)

1. zapestnica: Pl., Ci. ap. Prisc. idr., Thuyn... ornavit... torque atque armillis aureis N.; kot častno darilo hrabrim vojakom: equites omnes... corniculis armillisque argenteis donat L., aureae armillae magni ponderis L.

2. širok železen obroč: Ca., Vitr.

chalybs -ybis, m (gr. χάλυψ)

1. jeklo: O., Sen. tr., Plin., Sil., volnificus V., ferro durior et chalybe Pr.

2. met. jeklo = iz jekla narejena stvar, npr. (jeklen) meč: strictus Sen. tr.; ost kopja ali puščice: Lucan., Val. Fl., Sil.; žvala: Lucan.; železen žebelj: Lucan.; železna ječa: Val. Fl.

holosidērus 3 (gr. ὁλοσίδηρος) čisto železen: Th. Prisc.

cataphractēs -ae, m (gr. καταφράκτης) usnjen ali železen luskinast oklep za ljudi in konje: T., Tert., Veg. Od tod adj.

1. cataphractus 3 (κατάφρακτος) z oklepom zaščiten: equites S. ap. Non., L., Serv., equi Fr.; pren.: terga eius (Crocodili) cataphracta Amm.; subst. cataphractī -ōrum, m vojaki z luskinastimi oklepi, konjeniki oklepniki: Sis. ap. Non., L., Pr.

2. cataphractārius 3 = cataphractus: Lamp.

epizygis -idis, f (gr. ἐπιζυγίς) železen zatič v luknji metalnice (baliste), ki zadržuje skozi luknjo potegnjeno vrv: Vitr.

lōrīca -ae, f (lōrum)

1. po Varr. najprej kožnat (usnjen) naprsni oklep (naprsnik), pozneje tudi prevlečen z bronastimi luskinami; ko so se uveljavili galski, iz železnih obročkov spleteni oklepi, tudi: železna srajca, (naprsni) oklep (thorax = železna ali bronasta oprava, ki sega od vratu do mednožja = železen ali bronast oklep): V., L., Cu. idr., loricae thoracesque L. naprsniki in železni oklepi, l. lintea N., Suet. platnen (= iz več plasti platna), „prešit“ naprsnik, serta N. verižna srajca, ferrea T. železen naprsnik; libros … mutare loricis H. knjige … zamenjati z orožjem.

2. metaf.
a) doprsni zid, parapét, prsobran na zidovih, nasipih idr.: Fl., Amm., testacea Vitr., pinnae loricaeque ex cratibus attexuntur C., perpetua lorica obducta Cu., fossam loricamque contexens T.
b) ograja, ograda, plot: Amm., iam domus eorum extremam loricam perveneramus Ap.
c) omet, belež, belilo (na poslopjih): supra loricae ex calce et arena inducantur Vitr., loricae ostiorum fenestrarumque Plin.
d) trup: nec lorica tenet distenti corporis auctum Lucan.

marra -ae, f (verjetno aramejska ali arab. izpos.; prim. asir. marru motika, verjetno iz sumer. mar)

1. zobata motika s široko glavo za pletje in ruvanje korenin: Col. poet., Plin., Iuv.

2. metaf. železen kavelj: marris extrahitur Plin.

trochus -ī, m (gr. τροχός)

1. tróhos = igralni obroč(ek), igralno kolo, železen obroč, na katerem je viselo več obročkov (garruli anuli; prim. Mart. 14, 169), ki so se premikali in žvenketali; s takim obročem so se igrali otroci, tako da so ga poganjali in valili z zaganjačem, ki je imel lesen držaj in na koncu zakrivljeno železno ost (clavis adunca Pr.): H., Pr., Mart. idr., hic artem nandi praecipit, ille trochi O. potakanje igralnega obroča.

2. čarovno kolesce: Laevius ap. Ap. (prim. trochischus).

3. Trochus (mučilno kolo) Tróh(us), šalj. ime sužnja: Pl.