Franja

annōnārius 3 (annōna) ki se tiče živeža, žiten: Icti., caritas Arn. žitna draginja, lex Asc. zakon o razdelitvi žita med ljudstvo; subst. annōnārius -iī, m prejemalec živeža v provincah: Cod. Th.

Cerēs, Cereris, f (prim. osk. Kerri = lat. Cereri, Cereali = umbr. Serfie; prait. obl. *keres-)

1. Cerera, Saturnova in Opejina (Ops) hči, Jupitrova in Plutonova sestra, Prozerpinina mati, docela istovetna z gr. Demetro. Bila je boginja poljedelstva, omike, plodnosti in zakonov: Ca., Varr., O., Tib. idr., flava Ceres (po barvi zrelega žita) V., tellus spicea donet Cererem corona H., Cer. Hennensis (ker je imela svetišče v Henni) Ci., Cereri has nuptias facere Pl. = brez vina.

2. met. Cererin dar, t. j. setev, žito, plodovi, sadje, kruh, živež: Naev. fr., Corn., sine Cerere et Libero friget Venus Ter., fruges cererem appellamus Ci., Cererem corruptam undis... expediunt V., Cereremque canistris expediunt V., rubicunda Ceres medio succiditur aestu V., ruges et Cererem ferunt H., reddit ubi Cererem tellus inarata H. Od tod adj. Cereālis (Ceriālis) -e
a) Cereri posvečen: cenae Pl. tako obilni kakor ob Cererinem prazniku, pompa Varr., papaver V., Col., nemus, sacrum O.; subst. α) Cereālēs -ium, m tisti, ki tekajo sem ter tja kakor Cerera, ki išče svojo hčer: Hier. β) Cerealia (Ceriālia) -ium, n (sc. sacra) Cererin praznik, ki ga je obhajalo ljudstvo 12. IV.: Varr., Ci. ep., O.; na ta praznik so bile vedno tudi igre v cirkusu, od tod (apoz.) Cerealia ludi: L. igre ob Cererinem prazniku.
b) Cererin: dona O., Sil., munera O. = kruh.
c) žiten, krušen: herbae O. setvina, sulci O. posejane brazde, sapor Plin. žitni ali pšenični okus, aurae Plin., aediles Cereales Dig. od Cezarja postavljeni edili žitničarji, ki so imeli na skrbi posle z žitom in zalaganje rim. mesta z živežem, Cereale solum V. podloga iz kruha; subst. Cereālia -ium, n žita: Plin.

farrāceus 3 (far) piren, iz pirjevice, žiten: Varr., Plin.

farrārius 3 (far) piren, žiten: Ca., Dig.; subst. n. farrārium -iī, n žitnica: Vitr.

farreārius 3 (far) spadajoč k žitu, žiten: Ca.

frūmentārius 3 (frūmentum)

1. žiten, iz žita, za žito: Ap., Front., ager, campus Varr., loca C., fr. provinciae C. ali fr. praesidia rei publ. ki dajejo žito, žitorodne, žitnice, utilitas Siciliae consistit in re frumentaria Ci. temelji na pridelovanju žita, per quaestores rem frumentariam administrare Ci. dobavljanje žita, zalaganje z žitom, ad M. Scaurum rem frumentariam translatam esse Ci. nadzorstvo nad uvozom žita, fr. quaestus Ci. žitna trgovina, iste praedo fr. Ci. žitni tat, lex fr. Ci. causa fr. Ci. pravda zaradi žita, largitio Ci. žitne podaritve, lex Ci. navis C. (ladja) žitarica (= za oskrbo z žitom), negotiator Plin. žitar, trgovec z žitom, mensores Dig.

2. subst.
a) frūmentārius -iī, m α) žitni prekupčevalec, trgovec z žitom, žitar: Ci., L.; za časa cesarjev so bili frumentarii tudi tajni ogleduhi: Aur. β) kot voj. t. t. v pl. preskrbovalci živeža, živežni oddelki (v vojski): Caninius … in frumentarios … impetum fecit Hirt.
b) frūmentāria -ae, f (sc. actio) obravnava zaradi žita: Ci., Prisc., Prob.