Franja

effeminō -āre -āvī -ātum (ex in fēmina)

1. docela poženščiti: effeminarunt autem eum (aëra) Iunonique tribuerunt Ci. so pripisali ženski spol.

2. pren. pomehkužiti, razvaditi (razvajati): Q., virum Ci., vox stupris effeminata Ci., quae ad effeminandos animos pertinent, important C., ea re homines effeminari arbitrantur C., pecunia corpus animumque virilem effeminat S. Pogosto adj. pt. pf. effēminātus 3, adv. -ē, babji, ženski, mehek, mehkužen, slab: Val. Max., Plin., Sen. ph., Iust., Tert., homo, opinio Ci., corpora L., ne quid effeminatum et ne quid durum sit Ci., effeminatissimus languor Ci. ep., lectio, musice, sexus Q.; subst. masc.: effeminato servire Ci. mehkužnežu.

fēmineus 3 (fēmina)

1. ženski (naspr. virilis): manus Ci. poet., V., O., genus V., sexus Plin., stirps O. hčere, chorus, dolor O., curae V., clamor V. femineum sonare O. žensko se glasiti, femineae sortis (spola) fatidam O.

2. occ.
a) ženski = izvirajoč od žensk: voces O. žensko vpitje, ululatus V., Val. Fl., tela O., non femineum vulnus O. kakršnih (sicer) ženske ne zadajajo, femineo morte cadere O. v boju z žensko (tj. s Parisom).
b) nanašajoč se na ženske, ki se tiče žensk: omnemque refugerat Orpheus femineam venerem O. do žensk, femina femineo correpta cupidine nulla est O.
c) babji = nemoški: femineo praedae ardebat amore V. cor Sil.

fēminīnus 3, adv. -ē (fēmina)

1. ženski (naspr. masculus, masculinus): vocula Tit., calcei Ap., sexus Ulp., G., Vulg.; kot subst. ženski spol: neque est in his masculum femininumve Plin. nimajo ne moškega ne ženskega spola

2. gram. ženski, ženskega spola: Varr., Plin., Q., Amm.

muliebris -e, adv. -iter (mulier)

1. ženski (naspr. virilis): calcei Varr., vestis Ci., N., voces Ci. žensko kričanje, vpitje, venustas Ci., tutela L., agmen T., bellum Ci. v imenu ženske ali za (kako) žensko, certamen L. zaradi žensk, donum L. od žen(sk)e, iniuria L. ki ji je ženska izpostavljena, templum Fortunae Muliebris L. v spomin žená (ki so omečile Marcija Koriolana), muliebriter ingemiscere Plin. ali muliebriter equis insidere Amm. ali non muliebriter adventu hostium territa Iust. po žensko, po ženski navadi, kakor ženska ali ženske; occ. kot gram. t.t. ženski = ženskega spola (naspr. virilis): nomen, vocabulum, forma Varr. — Subst. muliebria -ium, n ženske stvari (zadeve): muliebria pati S., T. (o moškem) „rabiti za žensko“, služiti (komu) za blodnico; occ.
a) ženski nakit: super cetera muliebria soccos induebat Plin.
b) žensko spolovilo: Octaviae T.
c) mesečna čišča, mesečno perilo, menstruacija: Vulg.

2. metaf. ženski = babji, nemoški (naspr. virilis): Enn. ap. Ci., enervata muliebrisque sententia Ci., ingenium S. fr., ne quid serviliter muliebriterque faciamus Ci., se lamentis muliebriter lacrimisque dedere Ci., nec muliebriter expavit ensem H.

mulierārius 3 (mulier) ženski: manus Ci. od ženske najeta in njej vdana tolpa; subst. mulierārius -iī, m ženskar, babjak, ženščak, (velik) ženskoljub: Cat.

chamaecyparissus -ī, f (gr. χαμαικυπάρισσος) pritlikava cipresa, blagodišeči ženski pelin: Plin.

cunnus (connus) -ī, m (sor. z gr. κυσός ženski sram)

1. ženski sram, sramnica, žensko spolovilo: Mart.; (o živalski samici): c. mulae Cat.

2. met. ženska, ženščina: mirator cunni Cupiennius albi H. ženske v beli stoli = imenitne gospe, numquid ego a te magno prognatum deposco consule cunnum velatumque stolā H.; zaničlj. blodnica, hotnica, vlačuga, cipa: fuit ante Helenam cunnus taeterrima belli causa H.

3. pren. neka oblika kruha, polž: silignei cunni Mart.

fēmina -ae, f (gl. fēlō) pravzaprav = „doječa“, od tod

1. žena, ženska (glede na spol; mulier je (omožena ali neomožena) ženska glede na doletnost): et marīs deos et feminas esse dicitis Ci., feminas in virorum conventum prodire cogis Ci., feminae puerique L.; z apozitivnim subst.: femina turba Pr. ženska tolpa, tolpa žensk, f. Ligus T. ligurska ženska, Ligurka; kolekt.: de femineo reparata est femina iactu O. ženski spol; kot psovka nemožatemu možu = baba: Cu., Iust.

2. (o živalih) samica: lupus f. Enn. volkulja, canis f. Pl., Varr., Iust. psica, anguis f. Ci., porcus f. Ci. svinja, bestiae aliae mares, aliae feminae sunt Ci., femina iuncta suo tauro O. krava, sequitur sua femina cervum O. košuta, piscis f. Plin.

3. ženska rastlina ali ženski dragulj: Plin.

4. pren.
a) gram. ženski spol: Q.
b) arhit. cardo f. blazinica, šiška, kozica: Vitr.

futuō -ere -uī -ūtum (sor. s fuō, fore, po drugih s con-fūtāre) spati -, ležati pri ženski, telesno se z njo združiti, abs. in z obj. v acc.: H., Cat., Mart.

īnfīrmitās -ātis, f (īnfīrmus)

1. slabost, onemoglost, bolezen, bolehnost, slabo počutje: Suet., Vulg., Cels., animi vires corporis infirmitas non retardavit Ci., unius hominis infirmitas Ci., i. puerorum, iuvenum Ci., virium C., naturae S., valetudinis Ci. omajano zdravje, puerilis Q., personarum naturae Q., oculorum Plin. iun., aedificii Icti. razpad(anje), vini Col. netrpežnost, infirmitates mearum Plin. iun. bolezen, bolehnost, in itinere infirmitate simulata Iust.

2. meton. slabotnejši = ženski spol, ženske: patiendum huic infirmitati est ... L.; tudi otroci, dečki: infirmitas a robustioribus Q.

3. metaf.
a) duševna slabost: impositum onus propter infirmitatem animi deponere Ci. zaradi malodušnosti, inf. ingenii Ci., T., hominum Ci. ali humana T., memoriae Icti. slab spomin, mentis Sen. ph.
b) nravna (moralna) slabost, omahljivost, nestanovitnost, nezanesljivost, nesamostojnost: mulieres propter infirmitatem consilii in tutorum potestate sunt Ci., bonorum Ci., Gallorum C., levitas infirmitasque iudiciorum Ci. nezanesljivost sodnikov.

interfeminium -iī, n (inter, femen) ženski sram, žensko spolovilo: Ap.

līcium -iī, n (morda iz *līqu̯i̯om, sor. z ob-līquus)

1. tkalski t.t. prečna nit v tkanini, v pl. = votek (tela = podolžna nit, v pl. = (o)snutek, osnova); v sg. Luc., Plin., Ap.; v pl.: Plin., Amm., licia telae addere V. ali licia telis adnectere Tib. novo tkanino začeti (zasnovati), Phariis miscere licia telis Lucan.

2. nit sploh: Hyg., Plin., Aus., triplici diversa colore licia V.

3. trak: licia dependent longas velantia saepes O., ligat cum fusco licia rhombo O.

4. ženski spletek v laseh (kot okras): licia crinibus addunt Prud.

5. tkanina: licium varii coloris Petr.

6. majhen pas okoli trebuha: furtum per lancem liciumque concipere Gell. zaradi tatvine formalno opraviti (opravljati) hišno preiskavo (pri sodni hišni preiskavi si je preiskovalec držal darilno torilo (lanx) k očem (da ga ne bi prepoznali), namesto običajnih oblačil pa je imel na sebi le pas (licium), da bi ga ne osumili, da je v svojih oblačilih prinesel v hišo kaj, kar bi lahko bilo ukradeno); prim. lanx.

ōrnāmentum -ī, n (ōrnāre)

1. oprava, oprema, oborožitev, vojaška (bojna) oprava (obleka), potrebščina: ornamenta absunt Pl., oprava (obleka), ornamenta (potrebščine) a chorago sumpsit Pl., copias, ornamenta (vojne zaloge), praesidia vestra Ci., pacis ornamenta Ci. potrebščine, per ornamenta percuti Sen. ph., ornamenta boum ali elephantorum Auct. b. Afr. vprega, oprava.

2. lišp, lepotičje, okras(je), nakit, dragotina, dragocenost(i), poseb. ženski nakit, žensko okrasje, ženska toaleta: Pl., Ter., Vitr. idr., pecunia et ornamenta ex fano Herculis C., quod auri, argenti, ornamentorum fuit Ci., triumphalia ornamenta T. znamenja zmagoslavja, ornamenta feminarum Q.

3. metaf.
a) slava, sloves, odličnost, (o)kras, dika: Hortensius lumen atque ornamentum rei publicae Ci., amicitiae, senectutis Ci., ornamento est civitati C. je državi v okras; poseb. okras(je), okraševanje, nakit, lepotíne, odlične lastnosti govora: H., ornamenta orationis Ci., elocutionis, eloquentiae Q., oratoria ornamenta dicendi Ci., oratio ornamentis abundat Ci. govor je bogato okrašen.
b) odlika, priznanje, odličje, odlikovanje, počastitev, čast, izkazovanje časti: nullum a Pompeio habuit ornamentum N., omnia generis, nominis, honoris insignia atque ornamenta Ci., ornamenta et beneficia populi Romani Ci., amicitiam populi Romani sibi ornamento et praesidio … esse oportere C., consularia ornamenta Iust. ali uxoria ornamenta Suet. naslov in dostojanstvo, rerum gestarum ornamenta Ci. sijaj.

peplum -ī, n ali peplus -ī, m (gr. πέπλον, πέπλος)

1. péplos, velik ženski plašč, dolgo ohlapno žensko oblačilo, nav. brez rokavov: Cl.; poseb. velik plašč Ateninega kipa v Atenah ob panatenajah: Pl., V., Stat.

2. pozneje pri Grkih in Rimljanih péplos, veliko moško vrhnje oblačilo, sploh ohlapno vrhnje oblačilo, vrhnja halja: Lact.

rīma -ae, f (iz *rei-mā ali *rī-mā; prim. let. riewa špranja, reža, lit. rievà skala, skalna razpoka; po mnenju nekaterih razlagalcev iz *reik-smā; prim. skr. rikháti, likháti razi, reže, praska, gr. ἐρείκω razim, razbijam, trgam, stvnem. rīga in riga = nem. Riege, Reihe, lit. riekiù, riẽkti rezati kruh, let. riks (m), rika (f) velika rezina kruha)

1. poč, poka, razpòk, razpoka, praska, poklina, špranja, reža, raza, réga, luknja: Plin., rima angusta H., cava Pr., dissilit omne solum penetratque in Tartara rimis lumen O., naves rimis dehiscunt V. imajo (dobivajo) razpoke, režijo, rimas agere Ci. ali ducere O. ali facere Vitr. razpokati, popokati, cunctaque fortunā rimam faciente dehiscunt O. če nesreča zada kakšno razpoko (režo), rimas explere Ci. zadelati (zadelávati, zadelováti); pesn. meton.: ignea rima micans V. blisk, ki seka oblake; šalj. metaf.: plenus rimarum sum Ter. poln sem razpok (razpoklin) (= ničesar ne morem zamolčati), aliquam rimam reperire Pl. rego, režo = izgovor, pretvezo, izbezek; tako tudi: persuasae fallere rima sat est Pr.

2. occ. (v obscenem pomenu) = cunnus ženski sram, žensko spolovilo, vagina, nožnica: Iuv.

saltus² -ūs, m

1. gorata (po)krajina, gozdnata (po)krajina, gozdna draga, gorska ali gozdna dolina, gorska (gozdna) soteska, gorski klanec, debèr, gorski prehod, gorski prelaz, gorsko sedlo, vhodi in izhodi kakega gorovja: LUCR., IUST., AMM. idr., in eo saltu, qui regiis tum teneretur castris, armentum pascere solitus (sc. pastor) L., silvis aut saltibus C., saltūs silvaeque V., saltus duo alti angusti silvosique L., saltus profundi V., saltus Thermopylarum L., praetor saltus occupans N. gorske prehode, saltum munitionibus impedire (narediti neprehodnega) L.

2. sinekdoha gozdnato gorovje, gozdnato pogorje, gozdnat hrib, gorski gozd (les na gori): saltus Pyrenaeus C., N. ali Pyrenaei saltūs C., saltus Graius N. Grajske planine, saltus Batini, s. coëmpti H.; occ.
a) za pašnik uporabljeno gozdno zemljišče, gozdna tla, gozdišče, gozdna zaplata, pašnik: IUST., DIG. idr., saltibus silvestribus delectantur VARR., familias in saltibus habent CI., saltibus in vacuis pascunt V., floriferi saltus LUCR., assuetos tauri saltus petunt O., depascere saltus O., in silvestrem saltum CU., umbriferi saltus IUV.
b) podeželsko (selsko) posestvo, pristava s pašniki: ICTI. idr., de saltu agroque deicitur CI., unde tot ... habet saltūs? IUV.

3. kot poljska mera sáltus = del, oddelek občinskega zemljišča, obsegajoč 4 centurije (centuriae) ali 800 oralov (iugera), približno 0,25 hektara = 2500 m²: VARR.

4. metaf.
a) ženski sram: PL., saltus virginalis AUG. (prim. „Venerin griček“).
b) (o nevarnih, škodljivih stvareh) gozd = preobilica, preobilje: virum ex hoc saltu damni ut educam salvom foras neque virum ex hoc saltu damni saluom ut educam fora[s] PL.

Opomba: Star. gen. sg. salti: ACC. AP. NON.

spurium -iī, n (izpos. iz gr. σπορά ploditev, spočetje) žensko spolovilo, žensko rodilo, ženski sram: Dig., Isid.; metaf. spúrij, ženskemu spolovilu podobna morska žival: posse dicitis ad res venerias sumpta de mari spuria et fascina propter nominum similitudinem Ap.

sulcus² -ī, m (indoev. kor. *selk- in*u̯elq- vleči, združena v *su̯elq-; prim. gr. ἕλκω vlečem, ὁλκός vlak [kot stroj], sl. vlečem = lit. velkù, vilkti)

1. brazda, jámljič: Ca., Col., Plin., Ambr. idr., qua aratrum vomere lacunam fecit, sulcus vocatur Varr., sulcum imprimere Ci., telluri infindere sulcos V., mandare hordea sulcis V., sulcis committere semina V., semina tum primum longis Cercalia sulcis obruta sunt O., latius ordinare arbusta sulcis H.; poseb. brazda, ki se jo naredi pri ustanavljanju kakega mesta (z njo se označi potek njegovega obzidja): optare locum tecto et concludere sulco V., designat moenia sulco O.; pren. = žensko rodilo (spolovilo), ženski sram: ne luxu obtunsior usus … sulcos oblimet inertīs V., eicit enim sulcum recta regione viaque vomeris Lucr.; meton. oranje: seritur uno sulco Col., hordeum altero sulco seminari debet Col., semina, quae quarto sulco seruntur Col., spissius solum quinto sulco seri melius est Plin., tantis glaebis tenacissimum solum, cum primum prosecatur, adsurgit, ut nono demum sulco perdometur Plin. iun.

2. metaf. o stvareh, podobnih brazdi
a) vodna brazda ali proga, ki jo dela ploveča ladja: (sc. naves) infindunt pariter sulcos V., sulcumque sibi premat ipsa carina V., canebant aequora sulco Val. Fl.
b) zareza ali drsa, ki jo vrezuje kolo v zemljo, v pot, kolesnica: delet sulcos iterata priores orbita Stat., cursu rotarum saucia clarescunt nubila sulco Cl.
c) brazda, guba, grbánec, starejše grba: sulcos uteri prodere nuda times Mart., sulci genarum Cl.
d) calami sulci = pis, pisanje: Prud.
e) brazda ali proga, ki jo za seboj pušča kaka pozračnina ali zveza, pot kake pozračnine, zvezde: tum longo limite sulcus dat lucem V., qua stella sulcum traxerat Prud.
f) podolgasta (podolgovata) globel (glob, globanja, kotanja), jamica, razor, jarek (starejše jamljica): plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., tenui vitem committere sulco V., sulcus aquarius Col. draga, roja, vodni jarek, iustum est … (sc. areas hortorum) ambiri singulas tramitum sulcis Plin.
g) kačja krivina, kačji zavinek, kačja vijuga: dextra laevaque sulcis insurgentium viperarum cohibita Ap.

thalamus -ī, m (gr. ϑάλαμος)

1. ženska soba (starejše hram, stánica), ženska izba, ženski prostor, dnevna soba: domus tres habuit thalamos O.; metaf. stanovanje, stan, bivališče, prebivališče, dom, hiša, domovanje, starejše domovje, domovališče: Eumenidum thalami V., thalamis (v stanicah) se composuere (sc. apes) V., delubra, quae vocant thalamos (Apisovo svetišče) Plin.

2. occ. spalnica: Vitr. idr., positus thalamo lectus O.; sinekdoha zakonska postelja: V., Pr. idr., gaudet amans thalamosque parat O.; meton. zakon, zakonska zveza, zaroka: thalamos taedasque parabam O., thalamos alieni concupis orbis? (zakon s tujcem) O., vita expers thalami V. samski stan, thalamos ne desere pactos (obljubljene zaročenke) V., thalamos (= soprogo) quaerit Lucan.

aggravēscō (adgravēscō) -ere

1. težji, bolj obremenjen postajati: Pac. ap Non. (o ženski nosečnici).

2. pren. na slabše se obračati: metuo, ne Philumenae magis morbus adgravescat Ter.