Franja

cadus -ī, m (gr. κάδος iz hebr. kad, prim. sl. kad -i, f) prsten vrč stožčaste oblike, poseb. za vino: Pl., vina cadis onerarat Acestes V., cadi fragiles O.; met. vino: H., Tib. Kot posoda za olje, sočivje, smokve idr.: Plin., za med, denar: Mart., za pepel umrlih = pepelnik, žara: ossa lecta cado V., kot lonec za cvetice: Plin., kot posoda za rabo pri žrtvovanju: cadus ligneus Aur., kot votla mera za tekočine = 12 kongijev ali 72 sekstarijev: Luc. fr., Varr. fr. (oba z gen. pl. cadûm), Vulg.

sitella -ae, f (demin. situla vrč) žrebovnica, žara ali vrč za glasovanje ali žrebanje, trebušasta posoda z ozkim vratom, napolnjena z vodo; ko so lesene žrebe zmetali v to posodo, so jo potresli in vsakokrat je zaradi ozkega vratu na vrh splaval le en žreb, ki so ga vzeli iz posode in po njem določili vrstni red glasovanja: Pl., Corn., sitellaque lata est, ut sortirentur tribus L., de aliquo deffere sitellam Ci. žrebati (glasovati) o kom, svoj glas da(ja)ti glede koga.

urna -ae, f (iz *urc-nā: urceus)

1. posoda, vedro, vrč za vodo: Pl., Pr., Sen. tr., Val. Fl., Iuv. idr., fictilis O., stetit urna (sc. Danaidum) paulum sicca H.; umetniki in pesniki dodajo to posodo Vodnarju (ozvezdju) in rečnim bogovom: Sen. tr., Sil. idr., obliquā subsedit aquarius urnā O., amnem fundens pater Inachus urnā V.

2. lonec: si urnam argenti fors mihi monstret H. lonec, poln denarja; occ.
a) žara, úrna, starejše pepelnják, pepélnik: Lucan., Sen. tr., Suet. idr., ossa referantur in urnā O., urnā Aeneae nutrix condita marmoreā O.
b) úrna = posoda za žrebanje, žrebnik, žrebovnica: Val. Fl., Val. Max., Sen. rh., Sen. tr., Suet. idr., (v popolni obl.) urna sortium Amm., educit ex urnā tres (sc. iudices) Ci., nomina in urnam conicere L., Plin. iun., stat ductis sortibus urna V., urnam movere V.; za čarodelske namene: cecinit mihi divinā motā anus urnā H.; meton.: urnam postulabat T. volitve z žrebom; metaf. urna usode, žrebovnica usode, usodni žrebnik, ki so ga pripisovali podzemeljskim sodnikom: Sen. tr., Stat. idr., quaesitor Minos urnam movet V., omnium versatur urnā serius ocius sors (smrtni žreb) exitura H., omne capax movet urnā nomen H.

3. kot tekočinska mera = úrna, vrč, lonec = pol amfore = štirje kongiji (congii) = 24 sekstarijev: Ca., H., Plin., Col., Pers.; od tod nasploh mera: Iuv., urna quinquagenaria Ca. ki vsebuje 50 sekstarijev.

ossuārium (ossārium) -iī, n (os, ossis) žara za kosti, po drugih: kostišče, kostnica: Ulp. (Dig.).

situla -ae, f (prim. sīnum)

1. vedro, vedrica, vedrce za zajemanje vode, situla: Plin., Char., Serv., si situlam [iam] cepero, numquam edepol tu mihi divini [quicquam] creduis post hunc diem Pl., Paul. (Dig.). — Soobl. situlus -ī, m: Paul., P. F. idr., aquarius Ca., ut ait Lucilius, cui nihildum situlus et sacculus abstulerit Ci., habens situlos pendentes aereos congiales Vitr., ita versatio rotae catenam in axem involvendo efferet situlos in summum Vitr.

2.
a) žrebovnica = žara (vrč) za glasovanje: adsunt quae imperavisti omnia: uxor, sortes, situla atque egomet Pl.
b) vrč(ek) za vino: situlas duas mero duxit Vop.

afflātus (adflātus) -ūs, m (afflāre, adflāre)

1. pihanje na kaj, proti čemu, piš, sapa: denegat afflatusque Cels., afflatus et vis frigoris Sen. ph., affl. Favonii, ventorum Plin., affl. montium Plin. sapa s planin, planinski zrak, maris ali maritimus Plin. sapa z morja, morski zrak; occ.
a) živalski dih, puh, puhanje: Sil., fulmen ab ore (apri) venit: frondes afflatibus ardent O., (polypus) afflatu terribili canes agebat Plin.
b) žareči, ognjeni, vroči puh: af. ex terrā Ci., ignium, vaporis L., trunci pars solis afflatu peraruit Col. od sončnega žara, corporis iacentis pestifero afflatu vicinā regione pollutā Val. Max. od kužnega puha (duha); pren.: iuncturae... leni afflatu simulacra refovent Plin. z lahnim, blestečim nadihom.
c) gram. pridih, aspiracija: sine afflatu (t.j. brez h) Varr.

2. pren. navdih: oracula divino adflatu funduntur Ci., nemo... vir magnus sine aliquo adflatu divino umquam fuit Ci., sine quodam adflatu quasi furoris Ci.

micō -āre -cuī

1. trzajoč ali trepetajoč se gibati sem in tja, trzniti (trzati), pomigniti, migati, pomiga(va)ti, (za)drgetati, (za)drhteti, (za)trepetati, (s)tresti se, utripniti (utripati): Enn. ap. Serv., Luc. ap. Non., Tib., Sen. tr. idr., cor micat O. ali corda timore micant O. drhtijo, semianimes micant digiti V., arteriae micant Ci. bijejo, utripajo, linguis micat ore trisulcis V. (kača) miglja z jeziki, anguis cervice micans Ci., micat (sc. equus) auribus V. miga (striže) z ušesi, micuere fontes Lucan. so privreli.

2. occ. (digitis) micare prste hitro iztezati in dajati drugim uganiti, koliko jih je (pustna igra, še danes popularna v južni Italiji (imenovana alla mora), ki so jo poznali tudi Nemci pod imenom „Fingerlein snellen“; s to igro so Rimljani tudi odločali o negotovih stvareh): Varr. ap. Non., micando victus Ci., quid enim sors est? idem propemodum, quod micare, quod talus iacere, quod tesseras Ci., patrem et filium pro vitā rogantes sortiri vel micare (s pustno igro srečkati (žrebati)) iussit Suet., micando digitis tribus Aug.; od tod preg.: dignus est, quīcum (= quocum) in tenebris mices Ci. s njim lahko v temi skušaš srečo (žrebaš) na prste = poštenjak je; podobno: Petr., Fr., Aug.

3. (za)migljati, (za)iskriti (se), (za)kresati se, (za)svetlikati se, (za)lesketati se, (za)blesteti, (za)bliskati se, (za)bleščati se, (za)sijati, (za)žareti, (za)žariti se, sevati, utripniti (utripati), (po)bliskati se (pobliskavati): Acc. ap. Prisc., H., Lucr., Sen. ph., Lact. idr., aether ignibus micat V., inter horrendos fragores (med gromom) micare ignes L., fulmina micabant, micabant flammae L. so švigale, so švigali, micant gladii, micare gladiis L., micantes fulsere gladii L., micans stella O., radius sole micantior Prud., micans aurum O., oculis micat ignis V. ogenj mu žari (šviga) iz oči, oči se mu iskrijo, vultum hostis ardore animi micantem ferre non potuit L. od duhovnega žara iskreč se pogled; z acc.: sanguineumque micant ardorem luminis orbes V. (Cul.) izžarevajo krvavi žar.