Franja

Zadetki iskanja

  • quadru-plex -plicis (quattuor in kor. *plak-, prim. du-plex)

    1. štirikraten, četver(en), četvernat: Q., Plin., Aus., pecunia (kot poena furti) Pl., onerariarum (navium) ordo L., acies Auct. b. Afr., iudicium Plin. iun. (v 4 odbore razdeljeno) centumvirsko sodišče; kot subst. = štirikratna vsota, četverina: dedit … gubernatoribus … duplex, magistris navium quadruplex L.

    2. pesn. metaf. štirje, štiri: stellae Ci. (Arat.).
  • quattuor, bolje kot quatuor, adj. num. indecl. (indoev. *qu̯etu̯or, *qu̯etu̯er, *qu̯etur-, *qu̯etu̯r̥-; skr. catvāra- = gr. τέτταρες, τέσσαρες, jon. τέσσερες, beot. πέτταρες, ajol. πίσυρες, πέσυρες, dor. τέτορες = osk. petora = got. fidwōr = stvnem. fior, fiar = nem. vier = ang. four = lit. keturì = sl. štiri, štirje) štiri, štirje: quattuor libri L., centum quattuor centuriae Ci., quattuor viginti H., Enn. ap. Ci. idr.; bere in piše se tudi quattor: Enn., Pl., Sen. tr., Lucr.
  • quadrassis -is, m = quattuor asses štirje asi: Prisc.
  • quadrī-duum (napačno quat(t)rīduum) -ī, n (quattuor in diēs; prim. bīduum, tvorjeno različno po prī-, postrī-diē) štiridnevje, štirje dnevi, doba štirih dni: hoc triduo aut quadriduo Pl., in quadriduo Pl., triduum aut quadriduum post Ca., post quadriduum Vell., post triduum vel quadriduum Hier., iustitium, quod quadriduum fuit L., ne plus quadriduum in sole siveris Ca., quadriduum per vastas solitudines absumptum est Cu., quatridui navigatio Plin., intra quadriduum Val. Max., iter quatridui Front., quadridui causā Ci. za štiridnevno rabo, respondit triduo illum aut summum quadriduo esse periturum L., in eisdem castris quadriduo moratus S., quadriduo, quo haec gesta sunt Ci. štiri dni potem, ko se je to zgodilo.
  • quadrīnī 3 (quattuor) po štiri, po štirje: torcularium si aedificare voles quadrinis vasis uti contra rora sient Ca., summa torculario vasis quadrinis Ca., et sicut est ab uno uni, ab tribus trini, a quattuor quadrini, sic a duobus duini Varr., accedunt ad has species a copulis divisionum quadrinis Varr., nam plus quaesti facerem, quam quadrinas si haberem molas Pomp., et diebus noctibusque trinis quadrinisve Plin., quadrini circuitus febrem numquam bruma, numquam hibernis mensibus incipere Plin., tempestates ipsas cardines suos habere quadrinis annis Plin., cum sol quadrinas temporum contigerit vices Ap., cardines Arn.
  • quadrūssis -is m (quattuor in ass) quattuor asses štirje asi: M.
  • quaternī 3 (quattuor)

    1. num. distributivum po štirje, po četvero, vsakokrat štirje: C., N., V. idr., quaternae centesimae Ci. štiriodstotne mesečne obresti; gen. pl., nav. quaternûm: Varr. fr., L.

    2. štirje hkrati, štirje skupaj: Varr., Plin., Aus. idr., primam aciem quaternae cohortes ex quintā legione tenebant C.

    Opomba: Sg. quaternus pred kolekt. imenom: amphora vicenis, modius datur aere quaterno Mart. za (po) štiri ase.
  • plaga2 -ae, f (indoev. kor. *pelā-g- (razširjen iz *pelā-; prim. plānus, planca) „široko ploščat“; prim. gr. πέλαγος (odprto) morje, πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλάγος stran)

    1. plošča(va), ploskev, površina, ravan, ravnica, ravnina, prostranstvo, prostor, plan(java), poljana, krajina, stran ((pre)del, kos, pas) neba ali sveta, (po)krajina, okrájina (okrajína), (o)kraj, okrog, okolje, okrožje, predel, področje, ozemlje, rajon, regija, teritorij: Lucr. idr., plaga pinea montis V., aetheria V. zrak, caeli Ci., Iust., plaga caeli, cui lactea nomen est Sen. ph., septentrionalis Sen. ph., ad orientis plagam Cu., quattuor plagae V. štirje zemeljski pasovi, plaga solis iniqui V. vroči pas, fervida, ardens Sen. tr., frigida haec omnis duraque cultu et aspera plaga est L., ad septentrionem conversa ferme plaga ferocius agebat Fl., a rigida septentrionis plaga usque ad fervores Atlantici Oceani Hier., Iason primus eam caeli plagam domuisse dicitur Iust.; meton. = prebivalci kake pokrajine, kakega okraja, okrajani: plaga una — Materinam ipsi appellant — non continuit modo ceteros in armis, sed confestim ad certamen egit L.

    2. mreža za lov na divje živali: canes compellunt in plagas lepide lupum Pl., saepire plagis saltum Lucr., plagae nexiles, lina plagarum O., retia rara, plagae V., tendere plagas Ci., trudit … multa cane apros in obstantis plagas H., in plagam (plagas) cadere O., plagis utilissimum (sc. linum) Plin., praetendi iussit Caesar plagas … inter ora portus Plin.; pren.: se impedire, se conicere in plagas Pl., speculabor, ne quis nostro consilio venator assit cum auritis plagis (= arrectis attentisque auribus) Pl., incidere in plagas Petr., si ex his laqueis te erueris, in maiores plagas incidendum est Ci., Antonium conieci in Octaviani plagas Ci.; metaf. pajčevina: licet extrema haereat plaga, semper in medium currit, quia sic maxime totum concutiendo inplicat Plin., ne per vacuas alvos foeda pestis insidiosas texeret plagas Ps.-Q.

    3. preproga, prostiráča, posteljna odeja, posteljno pregrinjalo (prestirálo) ali zagrinjalo: [tamen] etsi metuo picta de palla plagam Pac. fr., quot ex hereditate Attalica aulaea, chlamydes, pallae, plagae Varr. fr., eburneis lectis et plagis sigillatis Varr. fr.
  • quadrīga -ae, f, klas. le pl. quadrīgae -ārum, f (nam. *quadriiuga(e) iz quattuor in iugum, iungere)

    1. četverovprega, četvér, četverína, četvórka, kvadríga, in sicer ali samo vprežna živina ali voz z živino vred ali meton. četverovprežen voz, četverovprežnik: Varr. ap. Isid., Cu., Mart., Suet. idr., alborum equorum L., Mettum in diversa quadrigae distulerant V., quadriga currusque Plin., curru quadrigarum vehi Ci., quadrigas agitare Suet. apta quadrigis equa H., quadrigae aureae, inauratae, falcatae L., eburneae Suet. kot igralni kamenčki; pesn.: quadrigae četver(ovprežni voz)
    a) sončnega boga: Pl.
    b) četverovprega boginje noči: Tib., roseae quadrigae Aurorae V., quadriga Amphiaraea Pr.
    c) o četveri drugih živali: quadrigae unae (sc. asinorum) Varr., camelorum Suet. — Kot nom. propr.: is locus, qui in Boeotiā Quadrīga (Kvadríga) appellatur Val. Max.

    2. metaf. ali abstr. četverica = štirje ljudje ali deli: quadrigae tyrannorum Vop. četverica tiranov: initiorum quadrigae: locus et corpus et tempus et actio Varr.

    3. pren. (pesn.): quadrigae meae decurrerunt Petr. konec je mojega veselja, minila je moja veselost; kot prispodoba
    a) velike hitrosti, quadrigis albis Pl., aut equis aut quadrigis poëticis Ci.
    b) silnega napora: navibus atque quadrigis petimus … H. prav v živo, „na vse kriplje in pretege“.
  • quaestor -ōris, f (quaerere nam. quaesere) kvéstor

    1. v najstarejšem času kazenski (krvni) sodnik; v Rimu sta bila zlasti v dobi kraljev dva sodnika (sprva načelnika krvnemu sodišču), ki sta tožila, preiskovala in razsojala v kazenskih (krvnih) pravdah; od tod njuno polno ime quaestores parricidii: P. F., Tab. XII in Dig., toda nav. samo quaestores: Varr., Ci., (A. Cornelius, Q. Servilius) quaestores Volscium in ius vocant L.

    2. kasneje, ko je lex Valeria (l. 509.) kazensko sodstvo izročila centurijam, je quaestor ostal le še finančni (davčni) uradnik, državni blagajnik, državni zakladnik: quaestores = qui conquirerent publicas pecunias Varr., Dig.; sprva sta bila dva, po l. 421 štirje, od katerih sta dva upravljala državno zakladnico (aerarium), dva pa kot vojna izplačevalca (ut rem militarem comitarentur T.) spremljala konzule v vojno. Leta 287 so njihovo število zaradi naraščajočega števila provinc pomnožili na 8, Sula jih je dal voliti 20, Cezar do 40. Na kvesturo, najnižjo stopnjo višjih častnih služb, ki je odpirala pot v senat, je mogel Rimljan računati šele po dovršenem 25. letu. Kvestorje so volili na tributskih komicijah. Po nastopu službe (dne 5. 12.) sta dva ostala v Rimu kot državna zakladnika, blagajnika (quaestores urbani ali aerarii), trije v Italiji (eden v Ostiji kot rimskem pristanišču, eden v Kalah (Cales) ob Volturnu, eden v Cisalpinski Galiji (Galia Cisalpina)). Drugi (quaestores provinciales = pokrajinski kvestorji) so šli kot konzuli ali pretorji v province (na Sicilijo vselej dva: eden v Sirakuze, eden v Lilibej), kjer so pobirali davke in druge dajatve, izplačevali vojakom mezdo ter opravljali še razne druge denarne posle. Cesarji so nekatere kvestorje imenovali sami; ti (quaestores principis = cesarski kvestorji) so imeli pravico brati senatu cesarske dopise; državno zakladnico pa je v dobi cesarjev upravljal praefectus aerarii: L., Ci., S., H., T,. Plin. iun., Suet. idr.
  • Scandināvia (po nekaterih izdajah Scadināvia, Scatināvia) -ae, f Skandinávija (Skadinávija, Skatinávija), najbrž današnja Švedska: PLIN. Soobl. Scandia -ae, f Skándija: PLIN. (z acc. pl. Scandias, ker so že Grki menili, da obstajajo štirje Σκανδίαι νῆσοι).
  • tabellārius 3 (tabella)

    1. glasovničen, glasovalen: tabellaria lex Ci. zakon o glasovanju; bili so štirje: Gabinia, Cassia, Caelia, Papiria, (gl. Ci. De legibus. 3, 35).

    2. pisemski, starejše listóven: navis Sen. ph. poštna ladja; pogosto subst. tabellārius -iī, m pismonoša, poštar, listonoša: Ci., tabellarios Romam mittere Ci., „Quis tu?“ „a Marco tabellarius“ Ci.
  • tetrachordos (tetracordos) -on (gr. τετράχορδος -ον) štiristrun(ski), četverostrun(ski), štiriglasen, četveroglasen: machina (o vodnih orglah) Vitr.; subst. tetrachordon -ī, n tétrakord (tetrakórd), tonski sistem (način), sestoječ iz štirih glasov ali strun (obseg med skrajnima je ena kvarta): Varr., Vitr., Macr.; pren.: tetrachordon anni Varr. ap. Non. = štirje letni časi.
  • tetraphoros -on (gr. τετραφόρος) v štiri (po štiri) noseč: phalangarii Vitr. nosači (težaki), ki nosijo tovor po štirje skupaj.
  • triēns -entis, m (tria) tretjin(k)a asa ali sploh dvanajstdelne celote, 4/12 = 1/3

    1. sploh tretjin(k)a, tretji del: si de quincunce remota est uncia, quid superat? triens (5/12 — 1/12 = 4/12 = 1/3) H., cum sciemus, quantum quasi sit in trientis triente Ci. ep., medicaminis Col., ut triens ex heminā supersit Plin.

    2. (kot novec) tríens = tretjina asa: Varr., H., L., Plin., Iuv.

    3. tretjina cele dediščine: Dolabellam video Liviae testamento eum duobus coheredibus esse in triente Ci. ep. dediča tretjine, tretjinskega dediča; tako tudi heres ex triente Suet.

    4. (kot obrestno določilo) tretjina odstotka na mesec = po našem računu 4 % letno: usurae Icti. po 1/3 odstotka, pensiones Lamp.

    5. kot dolžinska mera
    a) tretjina orala (iugerum): Col.
    b) tretjina čevlja = štirje palci; metaf. tríens = stojalo iz štiripalčnih lesenih koščkov: cum trientes a bubus ducerentur Vitr.
    c) tretjina rimskega palca (dígita; gl. digitus): unciae modulus habet diametri digitum unum et trientem digiti Front.

    6. (kot tekočinska mera) tretjino sekstárija (= 4 cyathos) držeč kozarec: Pr., potare amethystinos trientes Mart.

    7. (pri matematikih, ki so imeli šestico za osnovno število) število dva, dvojka kot tretjina šestice: Vitr.
  • urna -ae, f (iz *urc-nā: urceus)

    1. posoda, vedro, vrč za vodo: Pl., Pr., Sen. tr., Val. Fl., Iuv. idr., fictilis O., stetit urna (sc. Danaidum) paulum sicca H.; umetniki in pesniki dodajo to posodo Vodnarju (ozvezdju) in rečnim bogovom: Sen. tr., Sil. idr., obliquā subsedit aquarius urnā O., amnem fundens pater Inachus urnā V.

    2. lonec: si urnam argenti fors mihi monstret H. lonec, poln denarja; occ.
    a) žara, úrna, starejše pepelnják, pepélnik: Lucan., Sen. tr., Suet. idr., ossa referantur in urnā O., urnā Aeneae nutrix condita marmoreā O.
    b) úrna = posoda za žrebanje, žrebnik, žrebovnica: Val. Fl., Val. Max., Sen. rh., Sen. tr., Suet. idr., (v popolni obl.) urna sortium Amm., educit ex urnā tres (sc. iudices) Ci., nomina in urnam conicere L., Plin. iun., stat ductis sortibus urna V., urnam movere V.; za čarodelske namene: cecinit mihi divinā motā anus urnā H.; meton.: urnam postulabat T. volitve z žrebom; metaf. urna usode, žrebovnica usode, usodni žrebnik, ki so ga pripisovali podzemeljskim sodnikom: Sen. tr., Stat. idr., quaesitor Minos urnam movet V., omnium versatur urnā serius ocius sors (smrtni žreb) exitura H., omne capax movet urnā nomen H.

    3. kot tekočinska mera = úrna, vrč, lonec = pol amfore = štirje kongiji (congii) = 24 sekstarijev: Ca., H., Plin., Col., Pers.; od tod nasploh mera: Iuv., urna quinquagenaria Ca. ki vsebuje 50 sekstarijev.
Število zadetkov: 16