Franja

hexas -adis, f (gr. ἑξάς) številka šest, šestica: M.

sēniō -ōnis, m (sēnī) šestka, šestica (na kocki): M., non mea magnanimo depugnat tessera talo, senio nec nostrum cum cane quassat ebur MART., etenim id summum, quid dexter senio ferret, scire erat in voto PERS., senionem mittere AUGUSTUS AP. SUET. kocke tako vreči, da kaže vsaka šestko (= šest pik).

sexis, n indecl. (sex)

1. šestka, šestica: VITR., M.

2. šest asov: M.

sēm-is² -issis, m, redko sēmis, indecl. (sēmi in ās)

1.
a) pol asa: CORN. idr., semis quod est semias i. e. ut dimidium assis VARR., de semissibus et trientibus CI., homo non semissis VATINIUS AP. CI. EP. vreden niti beliča, cedit uncia. quid fit? semis H., quod antea semis (= semissibus) aeris ac trientibus in singulos modios dabatur ASC.
b) zlat novec, zlat pénez, nekak polzlat (polzlatnik), pol zlata (pol zlatnika): semisses aureorum LAMP.

2. polovica, pol dvanajstdelne celote
a) panem semissem ponebat supra torum PETR., semis Africae PLIN. polovica (= 6 delov).
b) kot dolžinska mera α) pol orala: COL. idr., bina iugera et semisses agri assignati L. 2,5 orala, proscindere semissem, iterare assem PLIN. β) pol (rimskega) čevlja = 6 palcev = 1/6 m: VEG. idr., duos pedes et semissem COL., sesquipedes in latitudinem, in longitudinem semisses PLIN.
c) pri opravilih s financami α) pri dediščinah 6/12 ali polovica celote: e libertorum defunctorum bonis pro semisse dextans cogeretur SUET. 10/12 namesto 6/12, semissis patrimonii ICTI. β) pri obrestih šest odstotkov (tj. 0,5 % na mesec), semissibus magna copia est CI. za šestodstotne obresti je mogoče dobiti veliko denarja, usurae semissium COL. ali (v apoz.) semisses usurae ICTI. obresti po 6 %, šestodstotne obresti, usura multiplicata semissibus PLIN.

3. pri matematikih (za katere je šestica numerus perfectus popolno število) polovica šestice, trojka, tri: VITR.

sēnārius 3 (sēnī) po šest enot obsegajoč (vsebujoč), šesteren, šester: numerus MACR. šestica, fistula FRONT. katere pločevina je bila pred krivljenjem široka šest palcev, forma casuum PROB., nomina PROB. ki imajo šest sklanjatev, senarius versus PH., Q. ali subst. sēnārius -iī, m (sc. versus) šesterostopični (večinoma jambski) verz, šesterostopnik, senár(ij): CI., Q. idr.

sextāns -antis, m (sex) sekstánt = šesti del (šestin(k)a) asa ali dvanajstdelne celote: VARR. Poseb.

1. kot novčič = dve unciji (unči), ena šestin(k)a: PLIN. idr., aliquem efferre sextantibus collatis in capita L., non esse sextantis GRANIUS AP. CI. ne biti vreden niti beliča, servus non sextantis LAB. AP. GELL. suženj, ne vreden niti beliča.

2. ena šestin(k)a dediščine: testamento heres ex parte dimidia et tertia est Capito; in sextante sunt ii, quorum pars ... CI. v oporoki je za dediča petih šestin(k) postavljen Kapito(n); zadnja (ostala) šestin(k)a je zapuščena osebam ..., ex sextante heres institutus ICTI.

3. ena šestin(k)a funta: O.

4. ena šestin(k)a orala: iugeri VARR., COL.

5. (kot tekočinska mera) ena šestin(k)a kongija (congius) = 2 čaši (cyathi): VARR. AP. GELL., CI., H., MART., SUET., FEST.

6. (kot suha mera) četrtin(k)a rimskega mernika (modius): COL., PLIN.,

7. (pri matematikih, za katere je šestica numerus perfectus popolno, osnovno število) šestin(k)a šestke (šestice), torej enica (enka): VITR.