Franja

aeditumus (aeditimus) -ī, m (iz aedēs in obrazila, ki označuje pripadnost čemu; prim.: finitimus [-turnus], maritimus [-tumus]) svetiščni čuvar, nadzornik, paznik: Varr., Ci. idr.; pren. sploh čuvaj: comprehendi ab aeditumis fori tamquam fures Aug.

circitor (circumitor) -ōris, m(circumire) tisti, ki hodi okrog

1.
a) vrtni (poljski) čuvaj: Petr.
b) čuvaj pri vodovodnih napravah: Front. (z obliko circitor).
c) voj. circumitores obhodna straža: Veg., pozneje circitores obhodna straža kot poseben konjeniški oddelek: Veg., Cod. Th.

2. (v obliki circitor) krošnjar: Ulp. (Dig.), Prisc.

excubitor -ōris, m (excubāre) tisti, ki zunaj leži, čuvaj, čuvar, stražar, stražnik; o psu: Col., o petelinu: excubitor ales Ps.-V. (Moret.), o vojakih: Suet., haec eadem noctu excubitoribus ac firmis praesidiis tenebantur C.

hypomnēmatographus -ī, m (gr. ὑπομνηματογράφος) paznik, čuvaj; nadzornik: Icti.

phylacistā -ae, m (gr. *φυλακιστής) ječar, jetníčar, paznik, čuvaj; metaf. o sitnem upniku: Pl.

prōcūrātor -ōris, m (prōcūrāre)

1.
a) oskrbnik, oskrbovalec, upravnik, upravitelj, načelnik, nadzornik, zastopnik, namestnik: Icti., peni Pl. nadzornik jedi, ludi T. načelnik gladiatorske šole, regni T. državni upravnik, urbis Suet. mestni načelnik (prefekt), procurator aquarum Front. nadzornik voda.
b) upravitelj, poslovodja, zastopnik: agere aliquid per procuratorem Ci., Quinctii Ci., Domitillae Suet.

2.
a) nadzornik, paznik, čuvaj: [in] has a procuratore ternos pullos exigit eosque, cum creverunt, quinquagenis denariis vendit Varr.
b) višji upravnik, nadupravnik, višji upravitelj, nadupravitelj, (nad)oskrbnik, (nad)opravnik, poslovodja, ki zastopa gospodarja in upravlja posestvo (posestva) v njegovem imenu: Ci., Icti., Vulg. idr., procurator rationes accipiebat Petr.
c) (višji) upravitelj cesarskih dohodkov v Rimu in v provincah, prokurátor, ki je imel nad prebivalci province tudi ius gladii: Plin. iun., Icti. idr., Iudaeae, Asiae T., Caesaris T., Aegypti, Galliae, urbis Suet., Christus Tiberio imperitante per procuratorem Pontium Pilatum supplicio affectus erat T.
d) pravni zastopnik, odvetnik: Inst., Icti.

Opomba: Prŏcurator: O. (Ara amatoria 1, 587).

prōmus 3 (prōmere) „k izdajanju (in odpravljanju shranjenega) sodeč“, izdajen, shramben, shranjevalen, skladiščen: cella Tert. shramba za zalogo, spravišče, skladišče, zalóžnica, spravnica. Subst.

1. prōmus -ī, m „izdajatelj zalog(e)“, veliki shrambar (skladiščnik, spraviščnik), veliki hranar in kletar, kuharski mojster (ki hrani ter izdaja jestvine in pijače): Varr., Pl., Ci. fr. ap. Col., H., Col., Aus.; metaf. varuh, čuvaj, čuvar: librorum Ap., ego meo sum promus pectori Pl.

2. prōma -ae, f shramba za zalogo, spravišče, skladišče, zalóžnica, spravnica: Tert.

3. prōmum -ī, n = proma -ae, f: Tert.

servātor ōris, m (servāre)

1. opazovalec, paznik, pazitelj, čuvar, čuvaj: Olympi LUCAN., nemoris STAT. prežalec.

2. (o)hranitelj, ohranjevalec, rešitelj: hominum PL., capitis mei CI., idem perditor rei publicae nominabar, qui servator fueram CI., patriae L., SEN. PH., Graeciae SEN. RH. (o Miltiadu), mundi PR., domūs O., salutis O. = odrešenik, rešitelj; abs.: prosequentibus cunctis servatorem liberatoremque acclamantibus L., si servasti me, non ideo servator es SEN. PH.; kot Jupitrov vzdevek: templum Iovis Servatoris PLIN.

3. izpolnjevalec, izpolnitelj, dopolnjevalec, dopolnitelj: rigidi honesti LUCAN., foederis CL.

tūtēla -ae, f (tuēri)

1. skrb, oskrba, oskrbovanje, vzdrževanje, ohranjanje, ohranitev, prehranitev, prehranjevanje, gojitev, gojenje, reja itd.: non sumptuosa Plin. iun., villarum, Capitolii Plin., viae Icti., classis Iust., pecudum silvestrium, boum Col., tenuiorum Suet., incolentium Sen. ph.

2. nadzor, nadzorstvo, nadzorništvo, nadzorovanje, pozornost, pažnja, zavetništvo, zavetje, zaščita, zaščitništvo, varstvo, varovanje, obramba, branjenje, pokroviteljstvo, skrb, oskrba, jérobstvo: Caecil. fr. idr., sit in eius tutela Galliā Ci., salutem hominum in Iovis esse tutelā Ci., Apollinis in tutelā Athenae erant Ci., in alicuius dei esse tutelā Macr., dii, quorum tutelae ea loca erant L., tutelam ianuae gerere Pl., quibus est tutela per agros Pr., laus et industria latent in tutelā bellicae virtutis Ci., ut omnia illa prima naturae huius (sc. rationis) tutelae subiciantur Ci.

3. occ. kot jur. t.t. varstvo = varuštvo, skrbništvo, vloga (naloga) varuha ali skrbnika, jérobstvo: Val. Max., Suet. idr., tutelam gerere L. ali administrare Icti., tutelam deponere L., aliquem alicui in tutelam tradere Pac. fr., alicuius tutelam accipere Varr., in suam tutelam venire Ci., Icti. ali pervenire N. ali suae tutelae fieri Sen. ph., Icti. postati polnoleten, doseči polnoletnost, postati samostojen, dorasti, iudicium tutelae Ci. sodna preiskava o varuštvu, actio tutelae Icti. tožba zaradi varuštva.

4. meton.
a) paznik, čuvaj, zavetni varuh, zavetnik, zaščitnik, ščit, zaščita, obramba, branilec, jérob: (sc. Philemon et Baucis) templi tutela fuere O., o tutela praesens Italiae (= Augustus) H., rerum tutela mearum (= Maecenas) H.; o bogu zaščitniku (zavetniku, varuhu): O., Petr., Sen. ph., Sil., Lact., Arn.; o neživem subj. zaščitna ograja: earum tutelarum genera IIII, unum naturale, alterum agreste, tertium militare, quartum fabrile Varr.
b) varovanec: tutela Draconis Pr., pueri Deliae tutela deae H.; occ. varovančevo imetje: legitima Ci. ep., exigua Icti.

vigil, vigilis (prim. vegeō)

1. subst. m čuvaj, stražar, stražnik, čuvar: clamor a vigilibus fanique custodibus tollitur Ci., vigiles eius loci L., vigiles … novo more scutum in vigiliam ferre vetuit: non enim in pugnam vigilem ire, ut armis utatur, sed ad vigilandum, ut, cum senserit hostium adventum, recipiat se excitetque ad arma alios L., vigiles (v vojski) flagitium suum excusabant T., vigiles mundi (= sonce in mesec) Lucr., vigiles nocturni Plin. (o petelinih); toda vigiles nocturni Pl. nočni čuvaji; occ. pl. vigiles nočni in požarni čuvaji (pazniki, redarji), ki so bili od Avgusta naprej razdeljeni na sedem oddelkov (cohortes) pod vodstvom posebnih predstojnikov (praefecti): adversus incendia excubias nocturnas vigilesque commentus est (sc. Augustus) Suet., vigilum cohortes, praefectus vigilum T., praefecti vigilum, praefectus vigilibus Dig.

2. pesn. adj. buden, bedèč, bdèč, bedljiv, čuječ, čujoč, pazljiv, zbujen: ales O. petelin, canes H., Aurora, custodia O., lucernae H. nočne, ignis V., O. vedno goreč, večen, oculi O. vedno bedeče, auris Stat. pazljivo poslušajoče, questus Stat. ponoči zagnan vek, noctem in castris tutam et vigilem capessere T. noč varno prebedeti v taboru, prius orto sole posco H. zbujen pred sončnim vzhodom, vigil cura, vigiles curae O. vedno budna (budne), nikdar ne mirujoča (mirujoče), animus vigil Stat.

Opomba: Abl. sg. subst. -e, adj. -ī; gen. pl. -um.

aedituēns -entis, m (aedēs in tuērī) svetiščni čuvaj, svetiščar: Lucr.

aeditumor (aeditimor) -ārī (aeditumus, aeditimus) svetiščni čuvaj biti: Pomp. ap. Gell.

aedituor -ārī (aedituus) svetiščni čuvaj biti: Pomp. ap. Non.

Bagōās -ae, m: Cu., Q., in Bagōus -ī, m: O. (perz.; gr. βαγώας in βαγῶος skopljenec, čuvaj žensk) Bagoa, Bagoj, ime skopljencev, ki so varovali ženskam namenjene prostore pri Perzijcih: Plin. (z gr. gen. Bagóu = Βαγώου); poseb. ime skopljenca, ki je umoril Artakserksa III. in njegovega sina Arza (Arses): Q.; tudi ime dveh skopljencev na dvoru kraljev Dareja in Aleksandra Vel.: Cu. — Kot apel. čuvaj žensk: quem penes est dominam servandi cura, Bagoë O.

pāstor -ōris, m (pāscere)

1. pastir: Ca., C., Ci., L. idr., pastorum domina O. = Pales, pastorum dux geminus O., ovium Serv., Eccl., armentarius Eccl., pastor vel equiso vel busequa Ap.; occ. ovčar: p. Aetnaeus O. = Polifem; metaf.: (kot prevod gr. ποιμὴν λαῶν) pastor populi Q., pastores Israel Vulg., pastores et doctores Vulg., ego sum pastor bonus Vulg., eduxit de mortuis pastorem bonum Vulg.

2. pastir = čuvaj, paznik, oskrbnik: pavonum Varr., columbarius Varr., gallinarum Col., anserum Icti.

phasiānārius -iī, m (phāsiāna) fazanar, čuvaj fazanov: Paul.

pīnophylax -acis, m (gr. πινοφύλαξ) „čuvaj leščurja“ („morske gnjati“), najmanjša vrsta rakov, menda navadni samotarec (Cancer bernhardus Linn.): Plin.

saltuārius -iī, m (saltus²) logar, gozdni čuvaj, pašni čuvaj, poljski čuvaj: ICTI., iam etiam edicta aedilium recitabantur et saltuariorum testamenta PETR.

Apollō -inis (in od L. -ōnis), m (Ἀπόλλων) Apolon,

1. Jupitrov in Latonin sin, Dianin lepi brat, čuvaj in ohranjevalec divjačine in čred, dolgokodrasti bog lokostrelstva, vedeževalstva, zdravilstva, glasbe in pesništva ter zato vodja in zaščitnik Muz; pozneje so ga poistovetili s sončnim bogom in mu dodali ime Phoebus: Latonam ex longo errore... confugisse Delum (litteris proditum est) atque ibi Apollinem Dianamque peperisse Ci., formosus, pulcher Apollo V., crinitus Enn. ap. Ci., V., pollens sagittis, inclutus arquitenens... Apollo Naev. ap. Macr., deus arcitenens O. in abs. arcitenens V., responsa, praedictiones, signa Apollinis Ci., Delius vates V., vates Val. Fl., Apollo medice, Apollo Paean Carmen virginum Vestalium ap. Macr., pulsator citharae Val. Fl., dextro faciatis Apolline carmen O.; met.: aperitur Apollo V. Apolonovo svetišče v Akcijskem predgorju, magnus mihi eris Apollo V. (Apolon kot bog ugibalec), auratus Ap. V. pozlačena Apolonova podoba na ladji. — Po Apolonu je poimenovanih več krajev: Apollinis urbs O. Apolonovo (mesto) = traška Apolonija; Apollinis urbs magna Plin. Véliko Apolonovo (mesto), glavno mesto apolonopolskega okraja v Gornjem Egiptu; Apollinis oppidum Plin. Apolonovo (mesto) v vzhodni Etiopiji; Promuntorium Apollinis Apolonovo predgorje
a) (prej imenovano Pulchri promuntorium, Καλοῦ ἀκρωτήριον), severno od Utike, nasproti Sardinije: L., Mel., Plin.
b) v Mavretaniji: Plin. — Od tod adj.
a) Apollināris -e apolonski, Apolonov, Apolonu posvečen: circus, sacrum L., laurea H., ludi Ci., L. idr. Apolonu na čast dne 5. VII. obhajane igre; subst. α) Apollināris -is, f (sc. herba), rastl., sicer imenovana hyoscyamus: Plin.; tudi neke vrste pasje zelišče: Ap. h. β) Apollināre -is, n Apolonovišče, Apolonov trg okrog Apolonovega svetišča: L.
b) Apollineus 3 (pesn.) = Apollināris: laurus, medulla O., ars (= vedeževalstvo in zdravilstvo) O., vates (= Orpheus) O., proles (= Aesculapius, Apolonov sin) O., frater Byblidis (= Apolonov vnuk) O., urbs (= Delos) O., mater (= Latona) Stat.

2. pren. = Baal, sončni bog Tircev: Cu.

crepō -āre -uī -itum (onomatop.; prim. crepundia)

I. intr.

1. (za)glasiti se, (za)doneti, (za)-zveneti, (za)škripati ipd.; (o kovinskih predmetih, orožju) (za)zveneti, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)cvenketati: quid crepuit quasi ferrum modo? Pl., sinus crepantes V. šelesteča zlata tkanina, o si sub rastro crepet argenti mihi seria Pers. da bi žvenketal, aureolos manu crepantes amico donas Mart. cvenketajoče, cum primum crepuerit catena, discedet (amicus) Sen. ph., arma civilis crepuere belli Sen. tr.; (o vratih) zaškripati, zacviliti: crepuit ostium Pl., Ter., Petr., crepuit foris Pl., quidnam foris crepuit? Ter., crepuerunt fores Ter.; (o glasbilih idr. zvenečih predmetih) (za)doneti, (za)zveneti, (za)škrebetati: crepuit sonabile sistrum O., crepant cymbala et tympana Mel., lapidem … cotidiano solis ortu contactum radiis crepare tradunt Plin.; (o piskaču) (za)piskati: nec crepuit fissā me propter arundine custos (čuvaj mrliča, ki je moral občasno zapiskati na trstenico, da bi prebudil morda le navidezno mrtvega človeka) Pr.; (o zrelem žitu) pokati: messes area cum teret crepantes Mart.; (o zvoku padajoče toče) šumeti: crepat aurea grandine multā palla Stat.; (o udarcih) tleskniti (tleskati): verberum crepuit sonus Sen. tr.; (o poljubih) cmokniti (cmokati): circum cathedras basia crepant Mart.; (o stvareh, ki pokajo in se lomijo) (za)škripati, (za)hreščati: acuto in murice remi obnixi crepuere V., crepant aedificia, antequam corruant Sen. ph., ubi tecta crepuerunt Sen. ph.; (o gorečih predmetih) prasketati, sikati: crepat in mediis laurus adusta focis O., crepat ad veteres herba Sabina focos Pr.; (o delih človeškega in živalskega telesa): intestina mihi, quando esurio, crepant Pl. po črevesju mi kruli, dentes crepuere retecti Pers. so (od strahu) zašklepetali, ille, cuius dentes crepuere sub pugno Sen. ph., crepuere mālae Sen. ph., digiti cripitantis signa Mart. tleskajočega prsta; pren.: levis crepante lympha desilit pede H. s šumečo nogo = šumeč, žuboreč; (o človeških zvokih) oglasiti (oglašati) se: vox generosa, quae … subito data crepuit Sen. ph.; poseb. glasno vetrove spuščati, glasno prdniti (prdeti): quamvis sibi caverit crepando Mart.; šalj.: crepuerunt clare Pl.

2. pren. pokniti (pokati) = počiti, razpočiti se, razleteti se, (o posodah): Aug.; (o rastlinah): Fulg.; (o osebi): crepuit medius Vulg. se je na sredi razpočil.

— II. trans.

1.
a) (z zunanjim obj.), udarjati na kaj, da zveni: aere (cimbale iz medi, namreč ob mesečevem mrku) Stat., aureolos Mart. z zlatniki cvenketati.
b) (s proleptičnim obj.) udarjajoč kak glas povzročiti (povzročati), ploskati komu v pohvalo: cui populus frequens laetum theatris ter crepuit sonum H., manibus faustos ter crepuere sonos (Musae) Pr.

2. pren. kaj razglašati = govoričiti o čem, kaj venomer glasno praviti ali oznanjati, vedno v ustih (na jeziku) imeti, blebetati: Lucr., leges Pl., immunda … verba H., sulcos et vineta mera H., quis post vina gravem militiam aut pauperiem crepat? H. kdo toži … o … , si quid Stertinius veri crepat H.

Opomba: Nenavaden cj. plpf. crepasset: Prud.