Franja

ferrūgō -inis, f (iz ferrum kakor aerūgō iz aes)

1. železna rja: f. illita lichenas (lišaje) sanat Plin.; meton. temnorjava (temnomodra, jeklenomodra, temna, črna, črnkasta) barva: f. Hibera V. španski temnorjavi (črnkasti) škrlat, peregrina ferrugine clarus et ostro V. blesteč v uvoženem črnkastem škrlatu in bagru, f. picea Tib., viridis ferrugine barba O. temno zelena, vultum ferrugine Lucifer atra sparsuserat O. črn v obraz, obscura tinctae ferrugine habenae O. črni, ferrugine pallens taurus Val. Fl., ferruginis tunica Plin. temnorjava koža, f. lugubris Prud.; sploh črnina, mrak: sol caput ferrugine texit O.

niger¹ -gra -grum

1. bleščeče ali zamolklo črn, črnikast, temnobarven, temen, zamolkel (naspr. albus, candidus): Cels., Col., Vulg. idr., oculi Pl., Varr. idr., quae alba sint, quae nigra, dicere Ci., color niger (naspr. marmoreus candor) Lucr., e nigro color est mutatus in album O., quamvis ille niger (zagorel), quamvis tu candidus esses V., n. Galaesus V. temnomoder (zaradi svoje globine), nemus V. temoten, temačen, hederae V. ali colles, silvae H. ali ilex, myrtus O. temnozelen, nigris oculis nigroque capillo decorus H., n. crinis H., niger tamquam corvus Petr., crine ruber, niger ore Mart., sal Plin. iz lesnega pepela izlužena ostra sol, caelum pice nigrius O., nigrior aspectus Plin., uvae nigerrimae Cat., nigerrima sunt Lutatia (sc. cerasa) Plin.; (o živalih) črn: ovis V., barrus H., canis Sen. ph., equi Vulg.; pesn. = črn od strupa, zastrupljen: pocula Pr., nigros efferre maritos Iuv. — Od tod subst. nigrum -ī, n
a) črno, črnina: a nigro album … distinguet Sen. ph.; preg. o zlobnih in kovarnih ljudeh: candida de nigris et de candentibus atra qui facere adsuerat O., qui nigrum in candida vertunt Iuv.
b) črna maroga (proga, priža, črta, lisa): taurus erat, signatus tenui media inter cornua nigro O.; kot medic. t. t. nigrum oculi Cels. črni očesni deli, poseb. zunanji roženični rob

2. meton. zatemnjujoč, omračujoč, mračen: ventus Pl., turbo V., imber nigerrimus V., nigerrimus auster V. deževen (ker priganja deževne oblake).

3. metaf.
a) (o vsem, kar se nanaša na smrt) črn, temen, mračen, smrten, žalujoč: ignes H. grmada, formido V., metus Val. Fl., hora Tib., dies Pr., ianua Pr. vrata smrti, podzemlje, Iuppiter n. (= Pluto) Sen. tr., domus Stat. žalujoč(a).
b) črn = nesrečonosen, pogubonosen, poguben, nesrečen: huncine solem tam nigrum surrexe mihi H. da mi je moral ta dan vziti tako črn (pogubonosen)!, avis Pr.
c) (v duševnem oziru) črn (prim. „črna duša“) = zloben, hudoben: nec minus niger quam Terentianus ille Phormio Ci., hic niger est, hunc tu, Romane, caveto! H.
d) (o dovtipu) rezek, piker, zajedljiv, grizljiv, popadljiv: delectatur iambis … et sale nigro H.

nigrēdō -inis, f (niger) črnota, črnina, črnjava, črna barva: corvina Ap., atrae noctis M., erant quidam (sc. libri) sacrā nigredine M., olae Vulg.

nigritia -ae, f: Plin. in nigritiēs -ēī, f: Cels., (niger) črnota, črnina, črnjava, črna barva; occ. nigrities kot bolezen kostna gniloba, nekroza (odmiranje) kosti: Cels.

nigritūdō -inis, f (niger) črnota, črnina, črnjava, črna barva: mares negantur anno diutius durare argumento, quia nulla veris initio appareat nigritudo in rostro, quae ab aestate incipit Plin.; metaf.: nigritudo peccatorum Aug.

nigror -ōris, m (niger)

1. črnota, črnina, črnjava, črna barva, temota, temačnost, tema: interea prope iam occidente sole inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbum obcaecat nigror Pac. ap. Ci., dic quam cogat vis ire minutim per commissuras rimarum noctis nigrore Luc. ap. Non., nantam algu atque nigrore maius Luc. fr., funditus humanam qui vitam turbat ab imo omnia suffundens mortis nigrore Lucr., nigrorem in ulceribus excitat Cels., „rubidus“ autem est rufus atrior et nigrore multo inustus, „luteus“ contra rufus color est dilutior Gell.

2. črno lepotilo (ličilo, lepotilno sredstvo), črna šminka: oculos circumducto nigrore fucare Cypr.

coracinus¹ 3 (gr. κοράκινος) vranje črn, črn kakor vran: Vitr.; kot subst. coracinum -ī, n vranja črnina, vranje črna barva: Paul. (Dig.).

pullus³ 3 (iz *pul-no-s, *pu̯l̥n-o-s; prim. skr. palitáḥ, lat. pallēre, gr. πολιός siv) umazanobarven, temnobarven, sivočrn, črn(i)kast: Varr. idr., capilli O., ficus, myrtus H. zamolklo (temno) zelena, terra Ca., Plin. sivočrna (kot posebno rodovitna zemljina, prst), nigra terra, quam pullam vocant Col.; poseb. pulla vestis O., Varr. ap. Non. ali toga Ci. ali pullum pallium Fl. sivočrna = žalna obleka, žalna toga, žalna halja, pulla tunica Ci. sivočrna = delavska tunika, delavska plahutača (prostakov); ta oblačila so bila narejena iz sivočrne nebeljene volne; metaf.: pullus sermo Varr. preprost; pesn.: pulla stamina O., Mart. žalovite, nesrečne niti (Park); subst. pullum -ī, n temna (zamolkla) barva, temno blago, temna tkanina: obstrusa carbasa pullo O. črno obrobljena oblačila; pl.: pulla decent niveas (sc. puellas) O. temno (črnina) pristaja belopoltim dekletom.