Franja

git ali gith, n indecl. bot. črna kumina; črnika: CELS., COL., PLIN., AUS., PALL.

īlex, īlicis, f (etim. nedognana beseda) adraš, črnika, zimzeleni cer (Quercus ilex Linn.), neke vrste hrast, ki je vedno zelen in ima bodičasto listje: Enn., S., Lucan., Plin., Suet., Vulg., il. nigra V., O. temnozeleni, arguta V. šumeči, il. antiqua, procera H., quercus et ilex H., viridis O.; meton. želod (kolekt.): porcus, … ilice pastus Mart.

melanthium -iī, n (gr. μελάνϑιον) bot.

1. = gith rimska črna kumina, črnika: Ca., Plin., Col. poet.

2. = anthemis kamilica: Plin.

melaspermon -ī, n (gr. μελάσπερμον) bot. = git(h) rimska črna kumina, črnika: Plin.

mīlax (smīlax) -acis, f (gr. μῖλαξ, σμῖλαξ) bot.

1. bodeči slak, rogovilček, sarsaparilja, opónec (Smilax aspera Linn.): Plin.; pooseb. Smīlax -acis, f Smílaks (Smílaka), v bodeči slak spremenjena deklica: O.

2. tisa: Plin.

3. (s)mílaks ((s)mílaka), vrsta hrasta, verjetno adráš, črníka: Plin.

nigella -ae, f (demin. niger) bot. črnika, črna kumina: Th. Prisc.

prīnus -ī, f (gr. πρῖνος) bot. črníka (Quercus ilex Linn.), graden (Quercus petraea Linn.) (čisto lat. ilex): Vulg.

rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)

1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.

2. occ.
a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.

3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.

4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.

Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.