Franja

hūmānitus, adv. (hūmānus)

1. (po) človeško, na človeški način: si quid mihi h. accidisset Ci. ko bi se mi bilo kaj človeškega primerilo, evfem. = ko bi bil umrl; v tem pomenu tudi: si quid me (po Fest. = mihi, po Georgesu pa abl.?) fuerit humanitus Enn., si quid eam h. attigisset Ap., ursi h. strati Plin.

2. človeško = kakor se človeku spodobi, torej prijazno, vljudno, ljubeznivo, dobrohotno, milostno: non h. tractare aliquem Ter., ferre humana h. Afr. fr.

hūmānus (stlat. hemōnus) 3 (sor. s homō)

1. človeški, človekov: facies, Ci., O., species et figura Ci., effigies Cereris non humana manu facta Ci., casūs Ci., O., genus (rod) Ci., V., mens, natura, vita Ci., hostia Ci., S. fr. idr., humano modo peccare Ci., non humana audacia Ci. = nadčloveška, religiones Ci., divina et humana iura, res humanae O., Plin. idr. človeške —, (po)zemeljske reči (zadeve, dobrine, dogodki, naključja), človeška usoda, pozemeljsko, posvetno, svet, ille tribunus omnium rerum divinarum humanarumque praedo Ci. plenitelj vsega božjega in človeškega, rerum humanarum domina Fortuna Ci. gospodarica sveta, humanum est Ter., Ci. to je nekaj človeškega, voluptas humanissima Ci., rationes humanae Lucr., labores h. V., h. vox L. fr., Plin., scelus L. zoper ljudi, — človeštvo, conspectus ab utraque acie aliquanto humano visu augustior L. je bil videti veličastnejši kot človek, je bil videti nadčloveško bitje, h. animi, vultūs H., h. imago, sors, h. mentes O., h. dapes = človeško meso: O., pa tudi = človéčjak: Plin., h. cor Pr., ignes h. Plin. ki si ga ljudje vsak dan zase naredijo, humano quodam modo Q. na prav človeški način, prav po človeško, humani divinique iuris mens T., mens humanā maior Sil., h. cibi Fl. človeško meso. Subst.
a) hūmānus -ī, m človeško bitje, človek, smrtnik, zemljan: Romulus humano maior O.; v pl. Varr. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. fr., vitae percipit humanos odium Lucr., in dubioque fuere utrorum ad regna cadendum omnibus humanis esset Lucr., primus humanorum Iust.
b) hūmāna -ae, f (sc. caro) človeško meso: Tert.
c) hūmānum -ī, n človeško, človeško bitje (čustvo), človeška usoda ipd.: homo sum; humani nil a me alienum puto Ter., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr., Satyris praeter effigiem nihil humani Mel.
č) hūmāna -ōrum, n α) človeške reči (zadeve, dobrine, slabosti), človeško, posvetno, (po)zemeljsko: de divinis atque humanis cernitur Pl., qui omnia divina et humana violarint Ci. ali divina atque humana promiscua habere S., božje in človeško pravo, agentibus divina humanaque consulibus L. vse, kar zahteva božje in človeško pravo, humana (človeške slabosti) ad deos transferre, divina (božje lastnosti) ad nos Ci., humana miscere divinis L. β) kar lahko človeka doleti, (človeški) dogodki (naključja, težave), človeško trpljenje, človeška usoda: fortuna humana fingit artatque ut lubet Pl., ferre humana humanitus Acc. fr., ferre humana Ci., omnia humana tolerabilia ducere Ci., humana respectare, humanorum respectu, humanorum spectatrix Amm.

2. človeški = človekoljuben, dobrohoten, ljubezniv = ljubezni poln, mil(osten), prijazen, vljuden (naspr. inhumanus, superbus): factum aut inceptum Ter., ingenium Ter., Ci., aequitas, sensus Ci., sensus humanissimus Plancus in Ci. ep., homo humanissimus Ci., humanius nihil fieri potest Ci. ep., Cyrum … comem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci.

3. izobražen, olikan, omikan: gens humana atque docta (naspr. immanis atque barbara) Ci., Syracusani homines periti et humani Ci., Scipio … , homo doctissimus atque humanissimus Ci.

4. človeški = človeku primeren: cibi humaniores Cael.; od tod = neoviran, nezadržan: respiratio humanior Cael. — Adv. hūmānē in hūmāniter

1. (po) človeško, kakor se človeku spodobi, zmerno, mirno, vdano: vix humane pati Ter., humana humane ferre Ci., morbos toleranter et humane (po drugih: humaniter) ferre Ci., si qui forte … aliquid fecerunt humanius Ci., Paullus non humane de provincia loquitur Caelius in Ci. ep. ne kaj (ne prav) zmerno, saepius poëtice quam humane locutus es Petr.; iron.: intervalla vides humane commoda H. „človeku primerne“ (= inhumane incommoda); humaniter ferre Ci., humaniter vivere Ci. ep. življenje prav po človeško uživati.

2. človekoljubno, dobrohotno, ljubeznivo, milostno, milosrčno, zelo občutljivo, prijazno, vljudno: fecit humane Ci., quam humane nobiscum egerit hiems Sen. ph., quae (arbores) fructu … umbrarumque officio humanius iuvant Plin., diligentissime humanissimeque loqui Ci. ep., humanissime promisit Petr., litterae humaniter scriptae Ci. ap. Non., fecit humaniter Licinius, qui … Ci.

manus¹ -ūs, f (sor. z gr. μάρη roka, stvnem. munt roka, varstvo)

1. roka (kot telesni ud), rame (gen. ramena): Enn. ap. Non., Acc. ap. Fest., Lucr., Plin., Iust. idr., manus dextera Ci., (naspr.) laeva ali sinistra H., suā manu sororem interficere Ci., manu sibi letum parare V. lastnoročno, s svojo roko, iactare manūs (pri plesu) O., Pr., (pri deklamiranju) Q., manum dare alicui Q. roko podati komu, manūs dare C., Ci. (o premagancu) dati se vkleniti, pustiti se zvezati; pesn. pren. vdati se, podati se: O., V., tako tudi victas manūs dare O. ali manūs dedere V., manūs tollere Ci., Cat. skleniti roke nad glavo (v znak začudenja), tangere alicuius manum Sen. ph. žilo potipati komu, alicuius rei causā ne manum quidem vertere Ci. niti roke ne obrniti, niti premakniti roke za kako stvar, ne poprijeti z roko za kako stvar = prav nič si ne prizadevati za kaj, quid de me Mezentius sentiat, manum non vorteris Ap. za to ne boš obrnil roke = do tega boš ravnodušen; ad manum esse L. biti pri roki, ad manum venire L. v roke priti, ad manum habere Q. na (pri) roki imeti, ad manum habere scribae loco N. imeti pri sebi za tajnika, servum sibi habere ad manum Ci. za svojega tajnika, ad manum (manūs) accedere Ci., Varr. na klic priti in jesti iz roke (o živalih), in manūs venire S. blizu priti, in manibus nostris hostes sunt C. so prav blizu nas, in manibus sunt terrae V. so mi blizu, ecce in manibus vir … Ci. glej, pred nami je mož = prišli smo (pri naštevanju) do moža, oratio est in manibus Ci. je v rokah (občinstva), lahko ga berejo, je znan, Naevius in manibus est H. je v vseh rokah, ga pridno berejo, liber est mihi in manibus Ci. pišem knjigo, habere aliquid in manibus Ci. imeti kaj v delu, habere in manibus aliquem Ci. po rokah nositi koga, in manibus Mars ipse V. ali victoria est S., Ci. Mars sam = uspeh boja, zmaga je v vaših rokah = zmaga je povsem odvisna od vašega poguma, attendere, quae sunt in manibus Ci. kar se zdaj dogaja, quia vindemiae in manibus Plin. iun. ker imam zdaj opraviti (ker imam zdaj delo) s trgatvijo, alicui in manu est Kom. v moči koga je, mogoče je komu, more kdo, per manus tractus servatur C. z rokami, per manus picis glaebas tradere C. iz roke v roko, per manus servulae servatus Ci. po strežbi, s pomočjo; pren.: traditae per manus religiones L. od roda do roda, iz roda v rod, inter manus auferri Ci. ali proferri C. (med =) z rokami, inter manus versari Caelius in Ci. ep. rabiti (uporabljati) se, brati se, inter manus habere Plin. iun. izdelovati literarno delo, pisanje imeti v delu, pisati, ante oculos interque manus esse V. tako očitno biti, da se lahko prime, prae manu esse Pl., Gell. pri roki biti, pripravljen biti, si paulum dederis prae manu Ter. za začetek gospodarstva, sub manus succedere Pl. izpod (od) rok iti, sub manu (manum) Plancus in Ci. ep. pri rokah, blizu, od tod = lahko, brez truda, takoj: Sen. ph., Suet., ex ali de manibus emittere, dimittere Ci. iz rok, de manu „iz roke“, „od roke, proč“, od tod pogosto = svojeročno, lastnoročno: de manu facere Ci. ali iacere scyphum in aliquem ali reddere Suet. ali dare Lamp., de manu (v kmetijstvu) Col. iz pospravljenih pridelkov, ob svojih stroških, de manu in manum tradere Ci. iz (naše, svoje) roke v roko (drugega); a manu servus Suet. pisar, tajnik, liberta a manu Suet. pisarka, tajnica, exemplaria Graeca nocturnā versate manu, versate diurnā H. (sučite =) imejte v rokah (= berite) ponoči in podnevi, aequā manu discedere S. ali aequis manibus abscedere T. z enako srečo (v boju), po neodločeni bitki, tako tudi aequis manibus pugnare ali pugnam dirimere L. z enako srečo, neodločeno, plenā est percutienda (sc. ianua) manu Tib. s polno roko (denarja), plenā manu scapulas verberare Petr. udarjati, tolči, peliskati; pren. = obil(n)o, izdatno, v obilni (izdatni) meri: liberaliter et plenā manu faciam Sen. rh., plenā manu alicuius laudes in astra tollere Ci. ep., brevi manu Icti. takoj, nemudoma, brez obotavljanja, naspr. longā manu Icti. počasi, manu aliquem venerari T., Suet. s poljubom na roko (tj. poljubiti svojo roko in ta poljub poslati drugemu), manu mederi Cels. ali urinam manu emoliri Cels. s kirurškimi (ranocelniškimi) sredstvi, manibus pedibusque ali manibus pedibus Ter. (= gr. πὺξ καὶ λάξ) z rokami in nogami, tj. na vso moč, na vse pretege; preg.: manus manum lavat Sen. ph., Petr. roka roko umije, manum de tabula! Ci. ep. „roko proč od slike!“ = (bodi) zadosti!, dovolj (bo)!; occ. oborožena roka, pest: manu fortis N. ali promptus S. osebno hraber, manu capere urbes S., manu sternere aliquem V., manu vindicare iniurias S., vindicandum in eos … non manu neque vi S., per manus libertatem retinere S., manum committere Teucris V. spoprijeti se s Tevkri = manūs (manum) conferre ali conserere (gl. omenjena glag.), militibus manu consulere S. osebno navzoč v boju, kot sobojevnik.

2. meton.
a) osebna hrabrost, (osebna) moč, (osebni) pogum, spoprijem, spopad, boj, sila, nasilje, posilstvo, nasilno dejanje: manu vincere O. ali superare aliquem N., usu manuque C. z vojaško izkušenostjo in hrabrostjo, Claudiae manūs H. junaška dejanja Klavdijevega rodu, fata virum moresque manūsque V. hrabra, pogumna dejanja, ad manum accedere N. ali venire ad manum L., (in manum Plin. iun., in manūs L.) spoprijeti (spopasti) se, tako tudi: res venit ad manum Ci. ali pugna ad manus venerat L. prišlo je do spopada, spopadli so se, proelium in manibus facere S. bojevati se v spopadu, vim et manūs affere Ci. začeti z nasiljem in nasilnimi dejanji, Armeniae manum affere Vell. napasti, inicere alicui (rei) manum Sen. ph. ali manūs Val. Max. storiti (delati) komu (čemu) silo, nasilno ravnati s kom (s čim), procacitatem manibus continere N. s silo, siloma, manibus temperare L., continere manus ab aliquo O.
b) oblast, moč: esse in alicuius manu L. biti v oblasti koga, biti komu podložen, nihil esse in manu suā S., exercitus alicui in manu est L. je komu pri roki, je komu na voljo, je komu na razpolago, iuxta deos in tuā manu positum est T., in alterius manu vita posita est Ci. je izročeno odločitvi drugega, visi na odločitvi drugega, je odvisno od odločitve drugega, in vestrā manu situm est (z inf.) Ap. v vaši moči, na vas je, tako tudi: in manibus vestris quantus sit Caesar habetis Lucan.; occ. kot jur. t.t. oblast hišnega očeta, gospodarjeva oblast (prim. manū mittō (manu-mittō) ali manū ēmittō, ēmittō, ēmancipō, mancipium); tudi oblast zakonskega moža nad ženo: vos in manu et tutela mulieres, non in servitio debetis habere L., mulier viro in manum convenit Ci., venit in manum viri mulier Ap.
c) (delavna, dejavna, ustvarjalna) roka = delo, delavnost, dejavnost, ustvarjalnost: marmora deformata primā manu Q. s prvo roko, s prvim posegom, manus extrema non accessit eius operibus Ci. zadnja roka = izpopolnitev in dovršitev, tj. njegova dela niso povsem izpiljena (dovršena), v enakem pomenu tudi summa manus O., Plin., Q., Sen. ph. in ultima manus O., Petr., aptius a summā conspiciere manu O. kadar si popolnoma nališpana, manūs pretium, gl. manūpretium, quale manus addunt ebori decus V. umetelne (ustvarjalne, spretne) roke, sine labore et manu Ci., nummos manu quaerere Ci.; pesn. metaf.: extremam Saturnia bello imponit regina manum V. dovršuje, tako tudi: potatio extrema, quae ebrietati summam manum imponit Sen. ph.; occ. α) abl. manu s človeško roko (človeškimi rokami), z umetnostjo, umet(el)no, umetniško (naspr. naturā): Fr., piscina manu facta Varr., portūs (canales Sen. ph.) manu facti Ci., congesta manu oppida V., manu sata C. s človeškimi rokami sejana žita, postea credo additas moles manuque adiutum L. in da se je pripomoglo z umetnostjo, urbs manu munitissima Ci.; metaf. umetno, prisil(je)no, nenaravno, ne po naravni poti: morbi, quos manu fecimus Sen. ph., quidam liberos eiurant et orbitates manu faciunt Sen. ph., oratio fucata et manufacta Sen. ph.; konkr. manus človeško, umetelno, umetniško delo, umetniški izdelek, umetnina: Q., Pr., Petr., Stat., artificum manūs miratur V., manus Praxitelis Mart. β) roka = pisava, lastnoročno pisanje: Q., Lentulus et signum et manum suam cognovit Ci., redii ad meam manum Ci. ep. zdaj pišem sam, haec Tironi dictavi, ne mirere aliā manu esse Ci. ep., Alexidis manum amabam Ci. ep., falso manum eius imitatus Eutr., manum emittere Icti. dati od sebe lastnoročno pisanje. γ) vržek, stava pri kockanju, met(anje) kock: bona patria manu lacerare S. s kockanjem, s hazardiranjem, quas manus remisi Augustus ap. Suet. dobičke pri kockanju, ki sem jih pustil (dal v dar). δ) prijem, umetni obrat; metaf.: totas artis manūs, machinas omnes ardenter exercet Ap. = vse zvijače in spletke. ε) pri borjenju (za)mah(ljaj), vbod, dregljaj, sunek, udar(ec): manum exigere Q. zada(ja)ti (bolje je prevesti z glag., izpeljanimi iz navedenih subst.), prima, secunda, tertia, quarta manus Q. prvi, drugi, tretji, četrti zamah ali ustop (položaj).

3. peščica, truma, krdelo, četa, oboroženo moštvo, vojna moč, vojaška enota, vojska, v slabšalnem pomenu drhal, svojat, krdelo, tolpa, tropa, banda (prim. manipulus): Enn. ap. Ci., Pl., S., V., H., Stat., Suet. idr., tam exigua manus tantas opes prostravit N., bonorum, Iudaeorum Ci., purpuratorum et satellitum L., manu facta virginem rapiunt L., si nova manus cum veteribus copiis se coniunxisset C., manum facere Ci. ali conducere, cogere C., coniuratorum manus Ci., egredere cum importunā sceleratorum manu Ci.; occ. pl. rokodelci: nos aera, manūs, navalia demus V.

4. metaf. roki podobne stvari
a) slonov rilec: Ci. idr.
b) pl. medvedji prednji taci (šapi): Plin.
c) pl. drevesne veje: Stat.
d) manus ferrea kopíka, kavelj, s katerim so pritegovali ladje (prim. harpago): Ci., L. idr.

Opomba: Skrč. dat. sg. manū Pr.

merda -ae, f (indoev. *smorHdo- iz baze *smerHd- smrdeti; prim. sl. smrad, smrdeti, lit. smárdas vonj, smrad) človeško in živalsko blato, govno, iztrebki: bubula Veg., merda fuit (o pokvarjeni jedi) Mart.; v pl.: Mart., Ph., merdae albae corvorum H.

mortālis -e, adv. mortāliter (mors)

I. pass.

1. umrljiv, smrten, smrti podvržen, smrti zapisan (naspr. immortālis): omne animal esse mortale Ci., animi sunt in corporibus mortalibus Ci., quid in iis mortale et caducum, quid divinum aeternumque sit Ci.; subst. mortālis -is, m smrtnik, človek: Enn., Varr., T. idr., turpe deum mortali cedere O., defendo multos mortales Ci., dux atque imperator vitae mortalium animus est S.; mortāle -is, n smrtno, umrljivo: mortale immortali propinquare non potest Lact.; metaf. minljiv, nekaj časa trajajoč, začasen, nestalen, nestanoviten: leges mortales, ut ita dicam, et mutabiles L., quidquid mortale creamus Ci., amicitiae immortales, mortales inimicitiae esse debent L., mortales inimicitias, sempiternas amicitias habere Ci., simulacra T. razpadljivi, deus (o govorniku) Q.

2. smrten = smrtnikov, človeški, zemeljski, pozemeljski, tuzemeljski: Plin., condicio vitae Ci., sors, facta O., proelium Aeneae ultimum mortalium (zemeljskih) operum fuit L., mucro V., vulnus V. od človeške roke (zadana), quando mortaliter vivunt, cum morte confligunt Aug.; subst. mortāle -is, n človeško, umrljivo, zemeljsko: nec mortale sonans V., ultra mortale tumens Amm.; pogosto pl. mortālia -ium, n človeške (pozemeljske) stvari, človeška (pozemeljska) dejanja, človeška beda, človeška usoda, človeško trpljenje: T., Q., mentem mortalia tangunt V. —

II. act. smrtonosen, smrten: Cypr.

homō -inis, m (morda sor. s humus, prim.: hominem appellari, quia sit humo natus Q.; stlat. hemō in homō -ōnis [odkoder homun-culus iz *homon-culus], stlat. dat. sg. heminī; prim. osk. humuns = lat. homines, umbr. homonus = lat. hominibus, lat. nēmō [iz *nehemo], hūmānus)

1. človek, mož (vir v naspr. s femina je mož, poseb. glede na moč in srčnost), v pl. ljudje, (du. človeka)
a) z raznim naspr.: mi homo et mea mulier Pl., deos hominesque testamur S., divûm pater atque hominum rex V., qui res hominumque deûmque regis V., qui teneant, hominesne feraene, quaerit V., hominum rerumque potestas V., feminam configuravit ad ipsius hominis effigiem Lact.
b) brez izraženega naspr.: h. adulescens ali adulescentulus Kom. mlad (neizkušen, lahkomiseln) človek (mož), h. senex Kom. star (preudaren) mož, h. nemo Ter. ali nemo h. Ci. živa duša ne, genus hominum Ci. človeški rod, človeštvo, post hominum memoriam Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, cum inter homines esset Ci. za živih dni, za svojega življenja, is homo, qui … numquam inter homines fuerit Ci. ki ni nikdar občeval z ljudmi, ki ni bil nikdar med ljudmi, inter homines agere (esse Dig.) desinere T. = umreti, hominem ex homine tollere Ci. človeku človeško dostojanstvo vzeti, razčlovečiti ga, paucorum (perpaucorum Ter.) hominum (est) H. je le za malokatere ljudi, je le malokaterim dostopen, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško, zveni nadčloveško; pesn.: hominem exuere O. „človeka sleči“ = znebiti se človeške podobe; o ženskah: quid hoc sit hominis? Pl. (o Alkmeni), omnes homines (= meretrices) ad suum quaestum callent Pl., lac hominis Plin., hominem toto sibi cedere pectore iussit Lucan.; occ. slaboten ali zmotljiv človek, nepopolno bitje: homo sum: humani nil a me alienum puto Ter., fateor me saepe peccasse; homo sum Ci., quia homo est Ci., nemo non nostrum peccat, homines sumus, non dei Petr., summi enim sunt (Demosthenes et Horatius), homines tamen Q. vzornika, a vendar slabotna (zmotljiva) človeka, homo sum Plin. iun.

2. človek, mož, v pl. ljudje (značilnosti ali lastnosti človeškega rodu glede na družbene ali socialne razmere (rojstvo, domovina, narodnost, status, položaj, razumnost idr.)): h. plebeius Ci. plebejec, h. novus (gl. novus), Chilo, h. equestris ordinis honestissimus Ci., homines in Sicilia Ci., homo ingeniosissimus M. Cato Ci., homines illustres, homines doctissimi Ci., h. factiosus N., homines omnium ordinum N., litteras ad eum per homines fideles mittit S.; v zvezah kakor homo Thermitanus Ci., Thebanus N., Romanus Ci., N. fr., homines Romani, Graeci Ci., Galli, barbari C. lat. adj. slovenimo s subst., subst. homo pa ne prevajamo, torej: Termitanec, Tebanec, Rimljan, Rimljani, Grki, Galci, barbari. occ.
a) pravi mož, razumen —, značajen mož, možak, korenjak, mož beseda, mož izbranega okusa, — z občutkom za lepo(to): si homo esset, illum potius legeret Ci. ko bi imel zdrav človeški razum, eum nihil hominis esse Ci. da je človek brez odličnih vrlin, da ni nič posebnega, si vis homo esse, recipe te ad nos Ci. mož beseda, homines visi sumus Ci. izkazali smo se može, virum te putabo, hominem non putabo Ci. hvalim pač lahko tvojo potrpežljivost, ne pa tvojega okusa; o ženski = razumno človeško bitje: eius feminae ea stultitia est, ut eam nemo hominem adpellare possit Ci.
b) zaničlj. ali v slabem pomenu: h. servus Ter. suženjska duša, monstrum hominis Ter. človeška pošast = ostuden človek, ostudnež, odium hominis Ci. mrzek —, oduren človek, odurnež, h. contemptus et abiectus Ci., ut ille homo religioni suae pecuniam anteponeret Ci., hic fiunt homines Iuv. malopridni ljudje.

3. occ.
a) a) hlapec, suženj, v pl. domači —, hišni (ljudje), sužnji: homo Quintii Ci., certum hominem ad eum mittas N., arcesse homines Pl., comparasti ad lecticam homines Cat. b) v pl. svojci, hišni očetje s svojci: a tuis hominibus abesse Ci. ep., in colonias deducti sunt treceni homines očetje s svojimi družinami L., homines vestri ac rusticani Cod. Th., conductores hominesve Augustissimae domus Cod. Th. pripadniki.
b) v pl. prebivalci: nec urbi nec hominibus L.
c) v pl. pešaki, pehota: capti homines equitesque C., cum triginta milibus hominum et quattuor milibus equitum L.
č) ultra hominem, — homines ali supra homines nad človeško naravo: ultra hominem efferatus, ultra homines se efferens, augendi regni cupiditate supra homines flagrans Amm.
d) z oslabljenim pomenom se homo rabi izraziteje nam. kakega pron. (is, ille, hic) o človeku, o katerem se ravno govori = on(i), ta: valde hominem (= eum) diligo Ci., nosti os hominis (= eius) Ci., ego autem tantum esse in homine (= in eo, in illo) sceleris … numquam putavi Ci., homo (= is) obstupuit hominis improbi dicto Ci., persuasit homini (= ei) N., quod in homine (= in eo) fidem videbat N., aut insanit homo (= is) aut versus facit H.; tako tudi: tibi erunt parata verba, huic homini (= mihi) verbera Ter., haberes magnum adiutorem, … hunc hominem (= me) velles si tradere H.

4. meton. moška plodilna zmožnost, plodnost: istud quod digitis … perdis, homo est Mart.

Opomba: Pl. ima pogosto: hŏmŏ.

Hūmāni-fōrmiānus 3 (hūmānus in fōrma) ki veruje, da je Kristus nase vzel človeško podobo (da se je Kristus učlovečil): Cass.

hūmānitās -ātis, f (hūmānus)

1.
a) človečnost, človeška nrav, človeška narava, človeško čustvo, človeška dostojanstvenost: magna est vis humanitatis Ci., haec tacita lex humanitatis est Ci., humanitatis rationem habere Ci., nonne omnem humanitatem exuisses? Ci., natura certe (tibi) dedit, ut humanitatis non parum haberes Ci. da se človeka čutiš, humanitas, ad quam homo effingitur Sen. ph.
b) meton. konkr. človeštvo, človeška družba: Ap., Min., Arn.

2. (= gr. φιλανϑρωπία) ljubezen do človeštva, človekoljubje, dobrohotnost, blagosrčnost, milosrčnost, prijaznost, vljudnost: hac, vestra humanitate me loqui patiamini! Ci., singulari humanitate et misericordia moveor Ci., sentio vos pro vestra humanitate vehementer esse commotos Ci., summa in aliquem humanitas Ci. ep., humanitatis putabat esse non plane exspoliare urbem Ci., in Miltiade erat cum summa humanitas tum mira communitas N., quem (Pharnabazum) … adeo sua cepit humanitate, ut … N., adversus minores h. Sen. ph., miserationis affectus, qui plane vocatur humanitas Lact.

3. (= gr. παιδεία) višja omika(nost), — olika(nost), — izobraženost, uglajenost, uglajeno (olikano) vedenje, rahlejši čut za spodobnost in dostojnost, izbran okus: artes, quae ad humanitatem pertinent ali quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci., audacius paulo de studiis humanitatis disputabo Ci., de studiis humanitatis ac litterarum loqui Ci., litterarum ac politioris humanitatis expers Ci., ille omni humanitate et virtute ornatus adulescens Ci., (orator) inops quidem humanitatis atque inurbanus Ci., ea multum ab humanitate discrepant Ci. so hudi prestopki zoper dostojnost, quod (Belgae) a cultu atque humanitate provinciae longissime absunt C., captus adulescentis et humanitate et doctrina N., idque apud imperitos humanitas vocabatur, cum pars servitutis esset T.

lactēs -ium, f (lāc; prim.: lactes a graeco γαλακτίδες dictae et servaverunt apud nos quoque idem genus Prisc.) (z mlečkasto tolščo prevlečeno) tanko črevo (tanko črevesje) štirinožnih živali, péčica, opórek, opornják, oporkovína, nabornják (priljubljena rim. jed): l. agninae Tit. fr., Pl., auctae (tolsta) Pers.; šalj. metaf. človeško drob(ov)je: l. laxae Pl., oro te, vaso, per lactes tuas Pomp. fr.; preg.: alligare canem fugitivam agninis lactibus Pl. = „na nit privezati“ (o brezkoristnem početju).

2. mleko mléčnikov (= ribjih samcev), ribje mleko: muraenarum l. Suet., muraenarum et luporum Lamp. — Soobl. lactis -is, f navaja Prisc., a je ne izpričuje.

saeculum (sēculum) in sinkop. stlat., pesn. in poznolat. saeclum (sēclum) -ī, n (iz indoev. *səitlom iz indoev. kor. *sē(i)- sejati; prim. lat. serere sejati, sl. sejati, got. manaseþs „setev človeštva“, človeštvo)

1. rod, zarod: muliebre saeclum LUCR., cupide generatim saecla propagant LUCR.; o živalih: saecla animantum, ferarum, pavonum, cornicum LUCR.; o sencah v podzemlju: totisque exspectent saecula ripis STAT.

2. = gr. γενεά povprečna doba enega človeškega rodu (pri starodavnikih = 33,3 leta), človeško obdobje, človeška doba, človeški vek, era, rod, generacija: multa saecula hominum CI., cum ex hac parte saecula plura numerentur quam ex illa anni L., magnus saeclorum ordo V., cornix novem saecula passa (doživevša, preživevša) O., aetates non annis, sed saeculis scimus esse disiunctas HIER.

3. meton. obdobje, doba, čas = v določeni dobi živeči človeški rod: huius saeculi licentia CI., nostri infamia saecli O., fecunda culpae saecula H., saeculum aureum SEN. RH., SEN. PH., LAMP., LACT., Augustus aurea condet saecula Latio V., aurea sunt vere nunc saecula O., saeculum aëneum SERV., saeculum ferreum L., saecula ferrea TIB.; poseb. (ret.) obdobje, doba = vladarsko obdobje, vladarstvo, obdobje (doba, čas) vladavine kakega cesarja: saeculum felicissimum SEN. PH., tristissimum saeculum PLIN. IUN., beatissimi saeculi ortu Nerva res dissociabiles miscuit T.; occ.
a) doba glede na šege in mišljenje v njej živečih ljudi, čàs, čási, duh časa, dnevna moda, navada, običaj: aspera saecula mitescent V., impia aeternam timuerunt saecula noctem V., nec corrumpere aut corrumpi saeculum vocatur T.
b) zemeljsko (tuzemsko) življenje, časnost, začasnost, minljivost, posvetno življenje, posvetnost: PRUD., COD. I.; o nraveh in načinu življenja nevernih: videmus etiam saeculi (po nekaterih izdajah saecularia) exempla TERT.

4. najdaljša doba življenja, stoletje, vek: saeclum spatium annorum centum vocarunt VARR., duobus prope saeculis ante CI., multis post saeculis CI., saeculo festas referente luces H.; sinekdoha stoletje, vek = dolga (nedoločena) doba, dolga vrsta let: aliquot saeculis post CI., multa, plurima, sescenta saecula CI., in tot saeculis L., sint Albani per saecula reges V., egregia per saecula gens V., tarda gelu saeclisque effeta senectus V., per saecula nulla tacetur O., longo putidam saeculo H., saeculi res in unum diem cumulavit CU., vir saeculorum memoriā dignus Q., facto in saecula ituro SIL. ki bo prišlo do poznih (prihodnjih) stoletij = ki ga bodo slavili še v poznih (prihodnjih) stoletjih, ibit in saecula fuisse principem PLIN. IUN. ohranilo se bo do poznih vekov, ohranilo se bo še stoletja, in famam et saecula mitti LUCAN.; meton. stoletje, vek = ljudje ali človeštvo kakega stoletja (obdobja, dobe, veka): apud saeculum prius TER., saeculorum reliquorum iudicium CI., dicent haec plenius futura saecula Q., animus de saeculo querens SEN. PH.

Androgeōs (lat. Androgeus Serv.) -eī, m (Ἀνδρόγεως) Androgej,

1. Minojev in Pazifajin sin, kot zmagovalca pri Panatenejah so ga umorili nasprotniki; zato je Minos naložil Atenam človeško žrtev za Minotavra: V., P., Hyg. — Soobl. Androgeō -ōnis, acc. -ōna, m (Ἀνδρόγεων) Androgeon: Pr. Od tod adj. Androgeōnēus 3 androgeonski, Androgeona (objektni gen.): caedes Cat.

2. gr. vojskovodja, ki je padel pred Trojo: V.

anthrōpomorphītāe -ārum, m (gr. ἀνϑρωπομορφήται) antropomorfiti, razkolniki, ki so pripisovali bogu človeško podobo: Eccl.

armus -ī, m (prim. arma)

1. lopatica, pleče, plečnica = gornji del prednjega bedra pri živalih: armi equi H., Plin., leporis H., ex umeris (Hippomenis) armi fiunt O. levji plečnici, armi leonis, pantherae, elephantis, talpae Plin.; sinekdoha: equi foderet calcaribus armos V. strani, lakotnici, tako tudi: mantica cui (mulo) lumbos ulceret atque eques armos H.

2. le pesn. človeško pleče, rama, nadlaket: forti pectore et armis V., latos huic hasta per armos acta tremit V., ex humeris medios coma dependebat in armos O., quam (manum)... demittit (odloči) ab armo Lucan.

Canōpus² (Canōpos) -ī, m (Κάνωπος) Kanop,

1. egipt. božanstvo narave, ki so ga upodabljali kot trebušast vrč s človeško glavo (simbol reke Nila): O.

2. zvezda v ozvezdju Arge (Argo), vidna le na jugu Evrope: Vitr., Lucan., Plin., M. (Cănŏpŏs).

Centaurus -ī, m (Κένταυρος) Kentaver

1. po mitu so Kentavri sinovi lapitskega kralja Iksiona in Nefele, utelešenega oblaka (od tod nubigenae: V., O., Stat.). Homer jih omenja kot divje gorsko ljudstvo v Tesaliji; pozneje so si jih predstavljali s postavo, ki je imela zgoraj človeško, spodaj konjsko telo. V boju z Lapiti so pomrli na Piritojevi svatbi: Ci., V., O. idr., nobilis Centaurus (= Chiron) H.; Kentaver kot kip: Ci. Od tod adj. Centaurēus 3 (Κενταύρειος) kentavrski, Kentavrov (gen. pl.): rixa H. Centauricus 3 (Κενταυρικός) = Centaurēus: lustra Stat.

2. pren.
a) ozvezdje južnega neba: Ci. (Arat.), Hyg., Vitr.
b) kot fem. (sc. navis) ime ladje: Centauro invehitur magnā V.

cōnsistōrium -iī, n (cōnsistere)

1. zbirališče, stekališče; pren.: c. libidinum lupanar Tert.

2. occ.
a) zemlja kot človeško bivališče: Tert.
b) soba (kamra) za služabnike: Sid.
c) cesarska posvetovalnica, cesarski kabinet: Aus., Amm., Cod. I.

cōnstellātiō -ōnis, f (cum in stella) stanje zvezd, ki navidezno vpliva na človeško usodo, konstelacija: Aug., Sid., fatalis Amm., alicuius constellationem colligere Amm. komu iz stanja zvezd prerokovati usodo.

cubīle -is, n (cubāre)

1. človeško ležišče, postelja: mihi est cubile terra Ci. (prim.: posteljo mi zemlja da, F. Levstik), inter … inermes in cubilibus suis oppressos illa caedes edatur L., fatigatis humus cubile erat Cu., plures in tabernis et cubilibus intercepti T.; pesn. sinekdoha ležišče = počivališče: ad ortūs solis ab Hesperio cubili H. od Hesperijevega počivališča = od zahoda (kjer sonce zaide, tako rekoč počivat), c. noctis Sen. tr.; occ.
a) zakonska postelja: castum … servare cubile coniugis V., magnanimi Iovis ingratum ascendere cubile V., nec heri tetigit captiva cubile V., exspes inominata perprimat cubilia! H., temerare patrium cubile O., venerat (Faunus adulter) ad strati captata cubilia lecti O., sociare cubilia cum aliquo O., c. viduum O., an tu non orbum luxti deserta cubile … ? Cat., Eurynomen … occupat exesam curis castumque cubile servantem Val. Fl., nec dominae sanctum tetigisse cubile Val. Fl.;
b) sinekdoha spalnica, čumnata: cum, quod ineas cubile, non sentis Ci., cubilia amplioris formae, quam pro corporum habitu Cu., cubili praepositus Amm. posteljnik.

2. živalsko ležišče, leglo, lož, gnezdo, brlog: Pl., Sen. ph., Col., Mel., ut in cubilibus delitescant (bestiae) Ci., gallinae avesque reliquae … cubilia sibi nidosque construunt Ci., cubile ali cubilia catulorum, cubilia gallinarum Varr., his (alcibus) sunt arbores pro cubilibus C., fodēre cubilia talpae V., rimosa cubilia (apium) V., congesta cubilia blattis V., ad cubilia et catulos ferarum bestiarum ire L., cubile canis, suis, vulpis Ph., fodere cubile Ph. (o lisici), excutere (vzdigniti) cubilibus feras Plin. iun.

3. pren.
a) pravo gnezdo (mesto), kjer kaj tiči, poseb. kako zlo: Albiana pecunia vestigiisne nobis odoranda est an ad ipsum cubile vobis ducibus venire possumus? Ci., ut omnes mortales istius avaritiae non iam vestigia, sed ipsa cubilia videre possint Ci., in ipsum veritatis descendere cubile Ambr.
b) arhit. blazina ali stikališče kamnov, gredi (tramov) idr.: Vitr., Plin.

culmen -inis, n (prim. celsus in columen)

I.

1. vrh, najvišja točka, kopa: culmina Alpium C., c. montium Plin., c. Tarpeium Suet.; c. caeli Ci. (Arat.) nebesna kupola, po drugih zenit.

2.
a) arhit. sleme, zatrep: c. aedis Iovis L., tecti V., O., Cu., tecta domorum culmina V., tugurī congestum caespite culmen V., ruit alto a culmine Troia V. s svoje višine, villarum culmina fumant V., mersae culmina villae O., columen in summo fastigio culminis Vitr., c. domus Suet.; od tod slamnata (s slamo krita) koča: Sen. ph., in pesn. hiša: Val. Fl., Sen. tr.
b) človeško teme: hominis L.

3. pren. višek, vrhunec: a summo culmine fortunae L., summo de culmine lapsus Lucan., illum summo de culmine rerum morte petit Lucan., culmen omnium rerum tenere Plin., pars haec pervenit ad culmen Plin., summum c. Iovis Sil., c honoris mei Ap., auctoritatis Aug., regale Cl. knežja visokost.

— II. pesn. bil, slama: durae culmen inane fabae O.

dispēnsō -āre -āvī -ātum (intens. glag. dispendō²) „tehtajoč razdeljevati“, od tod

1. deliti, razdeliti (razdeljevati): ducentos nummos Pl., oscula dispensat natos suprema per omnes O., sucum proli Col., fontem inter incolas Plin., dispensari laetitia inter impotentes eius animos potuit L., cuius famam dispensare Plin. iun.; ret.: inventa dispensare Ci.

2. enakomerno (skrbno) razdeliti (razdeljevati), urediti (urejati), uravna(va)ti: annum intercalariis mensibus interponendis ita dispensavit, ut … L., dispensare victoriam L. prav odrediti, kako izkoristiti zmago, candelae filum Iuv., bella Iust.

3. upravljati, oskrbovati, gospodariti: res domesticas Ci. ep., ei permisit rex quem vellet eligere ad dispensandam pecuniam N. za vojnega izplačevalca, tu si modo recte dispensare velis H. če le hočeš dobro gospodariti, quae dispensant mortalia fata sorores O. (o Parkah) ki vodijo človeško usodo.