Franja

arbuscula -ae, f (demin. arbōs)

1. drevesce: Varr., Col., Plin., Plin. iun., Fr.

2. pren.
a) arbuscula crinīta čop na pavovi glavi: Plin.
b) arbusculae drevesca s kolesi za pomikanje oblegal: Vitr. — Kot nom. propr. Arbuscula -ae, f Arbuskula, ime rim. osvobojenk, poseb. mimične igralke v Ciceronovem času: Ci. ep., H.

cirrus -ī, m

1. naravni koder, nav. pl. cirrī kodri, kodrasti lasje: Varr. ap. Non., Mart., P. Veg.; poseb. cirrus Iuv. ali cirri Tert. v kolobar zviti čopi las (na glavah Germanov); konjska griva na čelu, čop: P. Veg.

2. pren.
a) pernati čop na glavah ptičev: Plin.
b) cirri lovke mnogonožcev: Plin.
c) cirri kodrava rastl. vlakna: Plin.
č) cirri resice na oblačilih: Ph.

galea -ae, f (izpos. gr. γαλέη, γαλῆ [iz *γαλέjα] podlasica, kuna, potem čelada iz podlasičje kože; glede pomena prim. gr. κυνέη, κυνῆ pasja koža, potem oglavnica iz pasje kože, naposled oglavnica iz drugih živalskih kož, npr. κτιδέη κυνέη HOM. oglavnica iz podlasičje kože)

1.
a) vsaka usnjena (okovana) oglavnica, usnjena (okovana) čelada, usnjen šlem (cassis je kovinska čelada): g. venatoria N. usnjena lovska čepica, Germanorum vix uni erat cassis aut galea T., cassis de lamina est, galea de corio ISID.
b) sploh čelada, šlem: C., V., O., TIB., PR. idr. in hoc fano galeas aëneas Scipio deposuerat CI.

2. metaf. čop(ek) afriških kokoši: COL.

crista -ae, f (gl. crīnis)

1. greben na živalski glavi: Col., Plin., Iuv., galli rubenti crista Varr., cr. epopis O., qui (draco) cristā linguisque tribus praesignis … O.; pren.
a) preg. (o človeku): illi surgebant cristae Iuv. greben mu je rastel = česa velikega se je domislil.
b) crista galli ali samo crista bot. petelinov greben, lôšec: Plin.

2. nazobčan rob rastl. listov: cristae foliorum Plin.

3. čeladni čop, perjanica (griva) na čeladi: Lucr., O., Plin., Sil., cristae capitum V., viden, ut geminae stant vertice cristae … ? V., crista comans V. čeladna griva = konjski rep (v prastarih časih okras na čeladi), aere caput fulgens cristāque hirsutus equinā V., non enim cristas vulnera facere L., crista galeae Cu.

4. gorski greben: cristae sunt montium altiores Cypr.

5. (= clitoris) ščegetavček, klitoris: Iuv. — KOt nom. propr. Crista -ae, m Krista, rimski priimek, npr. Q. Naevius Crista Kvint Nevij Krista: L.

crōbylos -ī, m (gr. κρώβυλος) sredi temena kvišku stoječ in s sponko spet svitek ali čop las, kita: Tert.

flagellum -ī, n (demin. flagrum)

1. bič, šiba, jermenovka: Ci. idr. sectus flagellis hic triumviralibus H., flagellis ad mortem caesus H., scindet latus tibi (Furia) flagello O., flagellorum ictūs Cu.; kot kazen za prešuštnike: Cat.; pren.
a) šiba kot atribut slabe vesti: mens … conscia factis … terret flagellis Iuv., occultum quatiente animo tortore flagellum Iuv.
b) šiba = muka, nadloga: hic Aemiliani huius fax et flagellum Ap.

2. bič (ki so z njim poganjali živino): Ca. fr., Col., Mart., Iuv., signum clamore … dedit insonuitque flagello V. je počil z bičem, flagello excitare iumentum P. Veg.

3. vrvica, ki so z njo zaganjali vrtavke: buxum torquere flagello Pers.

4. metaf.
a) jermen na metalnem kopju, metalni jermen: haec (tela) lento mos est aptare flagello V.
b) bot. ročica (na rastlini), vitica, mladika: Varr., Col., Hier., neve flagella summa pete V. vitičnik končin.
c) (v pl.) lovke polipov: polypus hostem continet … flagellis O.
č) cepec: Hier.
d) crinium flagella čop las: Sid.

sittybos (sittybus, tudi sittubos) -ī, pl. sittyboe, m (prim. gr. σίττυβος lončena posoda, σιττυβή obleka iz usnja, σίττυβον konček (zaplata) usnja) „čòp, čôpek“, pergamenten listek na knjižnih zvitkih z naslovom knjige ali pisateljevim imenom, naslovni listek, naslovnica: bibliothecam mihi tui pinxerunt cum structione et sittybis Ci. ep., nihil venustius quam illa tua pegmata, postquam sittyboe (po nekaterih izdajah sittybae) libros illustrarunt Ci. ep.

Opomba: V nekaterih izdajah najdemo obl. sillybus.

cirrātus 3 (cirrus čop) kodrast, kuštrav: cirrataque glandibus ilex O., caterva Mart., pueri nigri Aug., feminae Amm.; subst. cirrātī -ōrum, m kodrolasci = šolarčki: Pers.

sub-stringō -ere -strīnxī -strictum (sub in stringere)

1. spodaj zadrgniti (zadrgovati), odspodaj navzgor privezati (privezovati), (z)vezati, zvezati (zvezovati), podvezati (podvezovati): substringebat caput (sc. iumenti) loro altius N., obliquare crinem nodoque substringere T. od obeh strani česati proti temenu in podvezovati (v čop), auroque ligatas substringens … comas Lucan., substringere lintea mālo Sil., carbasa Mart. jadra pobrati (pobirati), sinūs Sen. tr., carnem fasciā Suet.; pesn.: aurem substringe loquaci H. nastavljaj mu uho, pazljivo ga poslušaj.

2. metaf. omejiti (omejevati), ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati: lacrimas Marc., sanguinem Veg., bilem Iuv.; pren. (v govoru) kaj (s)krčiti (skrčevati), krajše povedati: effusa Q. — Od tod adj. pt. pf. substrictus 3 „zožen“, „stisnjen“, ozek, tesen, kratek, droben, slok, suh, mršav: ilia O., crura (namreč krtove) O., testes castorum Plin., tunicae Gell., venter (sc. tauri) paulo substrictior (po novejših izdajah subtruncior) Col.