Franja

aspis -idis, acc. sg. -idem, pesn. -ida, acc. pl. -idas, f, pri Prud. m (gr. ἀσπίς ščit) kača ščitarka, gad: aspidem occulte latere uspiam Ci., aspide ad corpus admotā vitā est privatus Ci.; pren.: aspis a vipera mutuatur venenum Tert. — Kot nom. propr. Aspis -idis, f Aspida,
a) predgorje in mesto vzhodno od Kartagine, pozneje polat. Clupea: Sil.
b) otok ob likijski obali: Plin.
c) otok nasproti predgorja Spireja: Plin.

Aspis -is, acc. -im, m Aspis, kataonski vladar: N.

Clupea (Clypea) -ae, f: Enn. ap. Ap., C., L., Auct. b. Afr., Lucan., Mel., Plin., Fl. ali Clupeae (Clypeae) -ārum, f: C., L., Auct. b. Afr. (prevod gr. imena Ἀσπίς = clupeus ščit) Klupeja (Klipeja) ali Klupeje (Klipeje), predgorje in mesto v Bizakiju vzhodno od Kartagine. Imenovano tudi Aspis: in clipei speciem curvatis turribus, Aspis Sil.

Hēsiodus -ī, m (Ἡσίοδος) Hezíod, ob Homerju najstarejši grški pesnik, roj. (okrog l. 850) v eolski Kimi (Cȳmē, Κύμη), odkoder se je preselil s svojim očetom v bojotsko Askro, zato imenovan Ascraeus (ὁ Ἁσκραῖος): Varr., Ci., O., Q. Spesnil je več didaktičnih epov; poseb.:
a) Ἐργα καὶ ἡμέραι (Opera et dies), nekaka „kmečka pratika“,
b) Θεογονία Rodovnik bogov.
c) Ἀσπὶς Ἡρακλέους (Scutum Herculis). — Od tod adj.

1. Hēsiodīus (-ēus) 3 (Ἡσιόδειος) Heziodov: Sid., illud Hesiodium Ci.

2. Hēsiodicus 3 Heziodov: carmen Serv.

nōdulus -ī, m (demin. nōdus) vozlič: nodulis fimbriarum Ap., contorto nodulo supersedebat aspis Ap.; od tod glavica, kolence, grča na steblu rastline: (sc. scapi) nudantibus se nodulis in faece nigri vini … macerantur Plin.; capilli n. zvitek, svaljek las: dulcem istum capilli tui nodulum Ap.

per-timēscō -ere -timuī (incoh. pertimēre) zelo se prestrašiti, zelo se (z)bati, zgroziti se, prepasti se: quem procul Aspis conspiciens ad se ferentem pertimescit N., pertimuerunt, ne descisceret N., p. de aliqua re Ci. zbati se za kaj, ob ea, quae … Gell.; trans.: religionem, nullius potentiam, bellum Ci., legatum Iugurthae S., fames esset pertimescenda C., impetum Auct. b. Alx.

ptyas -adis, acc. pl. -adas, f (gr. πτυάς bljuvajoča, pljuvajoča) ptíada = pljuvalka: aspis Plin. neka kača, ki baje pljuva strup ljudem v oči, verjetno kobra pljuvalka.

somniculōsus 3, adv. -ē (somniculus (demin. somnus) spanček)

1. dremoten, dremljiv, dremav, zaspan, k spanju nagnjen: senectus Ci., villicus, genus mancipiorum Col., etesiae Sen. ph., glires Mart., somniculose (h)eri imperia persequi Pl., haud somniculose hoc agendumst Pl.

2. act. uspavajoč, spanje (spanec) prinašajoč, od tod metaf. povzročajoč okorelost (otrdelost), usmrčujoč, smrten: aspis Cinna ap. Gell.

somni-fer -fera -ferum (somnus in ferre)

1. spanjenosen, uspavajoč: virga (sc. Mercurii) O., vis papaveris Plin.

2. (evfem.) povzročajoč okorelost (otrdelost), omamen, omamljiv, omamljajoč, usmrčujoč, smrten, smrtonosen: venenum O., aspis Lucan., strychnos Ap. h.

super-sedeō -ēre -sēdī -sessum (super in sedēre)

1. sedeti nad čim, na čem; z dat.: elephanto, tentorio Suet.; z acc.: ansa, quam supersedebat aspis Ap.

2. metaf.
a) predsedovati pri čem; z dat.: litibus familiae Ca. = razsoditi (razsojati) spore (prepire).
b) (o)pustiti ((o)puščati) kaj, izogniti (izogibati) se čemu, okaniti se česa, rešiti (reševati) se, vzdrž(ev)ati se česa, rešen, odvezan, oproščen biti česa; z abl.: istis verbis, istis rebus Pl., nuptiis Tit. ap. Non., labore itineris Ci. ep., proelio C.; impers.: omnino oratione supersedendum est Ci., posse complexione supersederi Ci., complexione supersedendum est Corn., cum hodie litibus et iurgiis supersederi aequum sit L., tributo ac dilectu supersessum (sc. est) L.; z dat.: pugnae Auct. b. Afr., maledicto Ap., exemplis Gell.; z acc.: affines operam supersederunt Gell.; v pass.: haec causa non visa est supersedenda Corn., istis omnibus supersessis Ap.; z inf. opustiti (opuščati), odvezan biti, ne hoteti, ne marati: de virtute eorum proloqui supersederunt Sis. ap. Non., supersedissem loqui apud vos L., supersedere certare, de amicitia agere L., castigare territos Cu., scribere Plin. iun., spectare Suet., deflectere ad visendum Apin Suet., te habere civem Val. Max.