Franja

orbiculus -ī, m (demin. k orbis)

1. kolut(ec), ploščica: radix concisa in orbiculos Plin., oculorum orbiculi mobiles Arn.

2. occ.
a) valjček, valjec, valjek, krožec, kolesce v škripcu: Ca., Varr., Col.
b) valjček (valjec, valjek) pri dvigalu: Vitr.
c) pésto, glavína: multae orbiculorum circuitiones Vitr.

ōrca¹ -ae, f (menda sor. z urceus)

1. lončena, trebušnata posoda, sod:
a) za mošt: Varr.
b) za smokve: Col., Plin., P. F.
c) za nasoljene ribe: Pers., Byzantia H. (z bizantinskimi tuni).
d) kot mera: Vop., Cass.

2. lijak, sipalnik (za kocke pri kockanju): Pers., Pomp.

ōrificium -iī, n (ōs)

1. ustje, odprtina, pri posodah tudi grlo, šoba: Plin. Val., ventris Macr., lagoenae, arnulae Ap. — Soobl. ōrifacium: Ap.

2. pokrov kakega zaboja: derepit in quandam cistulam et supergesto delitescit orificio Ap.

Orontobatēs -is, m (Ὀροντοβάτης) Orontóbat, soregent in zet karijskega satrapa Piksodara, po njegovi smrti l. 334 upravitelj satrapije, branilec Halikarnasa pred Aleksandrom Velikim l. 334, poveljnik perzijskih čet pri Gavgameli (Gavgamelah): Cu.

Ortygia -ae, f ali (pri O.) Ortygiē -ēs, f (Ὀρτυγία ali Ὀρτυγίη iz ὄρτυξ prepelica) Ortígija = „prepeličji kraj“, „prepeličji otok“

1. otok pri Sirakuzah (sirakuški mestni predel): V., O.

2. staro (pesn.) ime otoka Delos: V., O., Pr., Plin., Pr. — Od tod adj. Ortygius 3 (Ὀρτύγιος) ortígijski: dea O. = Dēlia, Diana, boves O. (ki jih je Apolon varoval, Merkur pa mu jih ukradel); adj. v grški obl.: Ortygiē Arethusa Stat.

3. starejše ime mesta Efez: Plin.; tudi tamkajšnji log: T.

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

ostentātor -ōris, m (nom. sg. iz ostentāre)

1. kazalec, naznanjevalec, znanilec, glasnik: rector iuveni et ceteris periculorum praemiorumque ostentator T. ki naj bi mladeniča usmerjal in drugim pokazal, česa hudega in dobrega se lahko nadejajo.

2. bahač, širokoustnež, velikoustnež: Pl., Aus. idr., factis vir magnificus, factorum ostentator haud minor L. mož, ki je izvršil sijajna dejanja, prav nič manj pa se ni ponašal z njimi, omnium, quae diceret atque ageret, arte quadam ostentator T. ki je pri vsem, kar je govoril in delal, stremel za nekakim umetelnim učinkom, pecuniae gloriosus o. Corn. na vsa usta bahajoč se s svojim denarjem.

Ōstia -ae, f (Ὠστία; ōstium) Óstija, mesto ob ustju Tibere, pristanišče Rima (še zdaj Ostia): Ci., Varr., L., T., Plin., Mel. idr. — Soobl. Ōstia -ōrum, n Óstija (Óstije): L., Iuv., Aug. — Od tod adj. Ōstiēnsis -e óstijski: populus L., incommodum Ci. izguba (rim. ladjevja) pri Ostiji (v vojni z morskimi roparji), provincia Ci., Suet. oskrba rim. mesta z živežem in nadzorstvo nad vodovodi (kvestor, ki je opravljal to službo, je imel svoj sedež v Ostiji), portus Porph., via Hier.

ostrea -ae, f in ostreum -ī, n (izpos. gr. ὄστρεον) ostriga, morski polž, školjka: sg. le enkrat (pri Pall.), pl.: Enn. ap. Ap., Luc. ap. Non., Luc. ap. Gell., Varr. ap. Non., V., O., H., Plin., Mart. — Kot fem.: Pl., Luc. ap. Non., Varr. ap. Non., Ci. ap. Non., H., Plin., Gell. — V nedoločljivi obl. ostreis: Enn. ap. Non., Ci., Plin.

ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).

ōvum -ī, n (iz *ōu-om; prim. gr. ᾠόν, lezboško ὤιον [iz *ōu̯i̯-om], dor. ὤεον (iz ὤƑεον [<*ōu̯ei̯-om] „kar spada k ptici“, „kar najdemo pri ptici“, „ptičji produkt“; prim. lat. avis), sl. jajce, got. ada, stvnem. ei, nem. Ei, ang. egg)

1. jajce: O., H., V., Suet., Cels., Cael., Lamp. idr., ovi putamen Col., Plin. jajčja lupina, o. parĕre, gignere Ci. ali facere Varr. ali edere Plin. ali ponere O., Col. (z)nesti (leči). Rim. obedi so se začeli z jajci in končali s sadjem; od tod preg.: integram famem ad ovum affere Ci. ep. do jajca = do začetka obeda, ab ovo usque ad māla H. „od jajc do jabolk“, po naše „od juhe do posladka“ = od začetka do konca; v povezavi z mitološko zgodbo o Ledi (gl. Lēda): nec gemino bellum Troianum orditur ab ovo H., ovo prognatus eodem H. = Kastorjev brat Poluks.

2. metaf. jajce, ena izmed 7 jajčastih podob na dirkališču v cirkusu; spominjala je na jajce, iz katerega sta prišla Kastor in Poluks, zaščitnika cirkuških umetnosti. Po teh jajcih so šteli kroge na dirkališču; po vsakem krogu so vzeli eno jajce z njegovega podstavka (fala): ovum sublatum est Varr., ova ad notas curriculis numerandis L.

3. meton. mera jajčje lupine (= kolikor drži jajčja lupina): tribus ovis Plin.

Pactōlus -ī, m (Πακτωλός) Paktól, zlatonosna reka v Lidiji pri Sardah (zdaj Sart Çayi): V., Plin., Hyg., acc. -on: O.; preg. o bogastvu: Iuv., Pr., tibi Pactolus fluat H. — Od tod adj. Pactōlis -idis, f paktólska: Pactolides nymphae O.

pactum -ī, n (subst. pt. pf. glag. pacīscī)

1. dogovor, pogodba, poravnava: pactum est, quod inter aliquos convenit Ci., pactum occultum L. tajna (skrivna) pogodba, pacto stare L. držati se pogodbe, vztrajati pri pogodbi, manere in condicione atque pacto Ci., ex pacto postulare N., pacta ligare Pr.

2. meton. pogoj, način; poseb. v abl.: non tacebo alio pacto, nisi … Pl., id esse gratum nullo pacto potest Ci. na noben način, nikakor ne, aliquo pacto Ter. nekako, quo pacto Acc. et Naev. ap. Non., quī pacto Pac. ap. Non. kako neki, kako pa tudi = zakaj: Pl., nescio quo pacto, dum armis exercetur, anulus aureus quem habebat fractus et comminutus est Ci. (gl. nescio), eadem, alio, isto pacto Ci.

Paeān -ānis, acc. -āna in -ānem, m (Παιάν ali Παιών) Paján, pri Hom. zdravnik bogov. Pozneje priimek bogov zdravilstva, poseb. Apolona in Eskulapa: Ci., O.; meton. paján

1. himna na čast Apolonu, pa tudi vsak drug slavospev: Ci., Pr., paeana canentes V., conclamant paeana socii V. zmagoslavni (zmagovalni) vzklik, dicite: „io Paean“ O. radostno zakličite, zaženite radostni vzklik.

2. stopica iz treh kratkih in enega na poljubnem mestu stoječega dolgega zloga (—⏑⏑⏑ ali ⏑—⏑⏑ ali ⏑⏑—⏑ ali ⏑⏑⏑—): Ci.

paederōs -ōtis, acc. -ōta, pl. -ōtas, m (παιδέρως)

I. (o kamnih)

1. opál: Plin.

2. pajderót, vrsta ametista: Plin. —

II. bot.

1. pajderót, vrsta rastl., imenovane medvedove tace, déžen (Acanthus Linn.) Plin.

2. pri Grkih krebuljica (caerefolium): Plin.

paene (pēne), adv.

1. skoraj, malodane, tólikodanè; pri glag. (z indik.) Pl., Ter. idr., me ipsum paene decepit Ci. bi bil skoraj prevaral, paene valentem videram Tuliam Ci., paene in singulis domibus factiones sunt C., paene interiit N., paene dixerim T. skoraj bi rekel, paene dixi Ci. skoraj bi bil rekel; pri adj. in adv.: paene orbus T., paene simul cum patre triumphavit H., paene vixdum Suet.; stopnjevano: quam paene regna Proserpinae vidimus H. kako malo je manjkalo, da bi videl (= pa bi videl) Prozerpinino kraljestvo.

2. povsem, docela, dočisto: non paene sum deceptus Plancus in Ci. ep.; superl.: paenissime: Pl., Ap.

Palae- pri mestnih imenih = gr. πάλαι star (Stari -a -o), gl. Palaepharsālus, Palaepolis, Palaetyros.

Palae-polis, acc. -im, f Palájpolis = Staro mesto pri Neaplju: L. — Od tod Palaepolītanī -ōrum, m Palajpolitán(c)i: L.

palam (indoev. kor. *pelā- razprostreti (razprostirati); prim. lat. plautus, planus, planta, plaga, palma, sl. polje, stvnem. feld, nem. Feld)

I. adv.

1. vpričo ljudi, očitno, javno: Pl., T., Suet. idr., aperte ac palam O., palam ante oculos omnium Ci., luce palam est occisus Ci., arma palam comportabantur Ci., non occulte, sed palam Ci., clam et palam coeptus obviam ire L.

2. obče, splošno znano, vsem znano: res est palam Pl., palam est Pl., Ter. vsakdo ve, vsi vedo, palam facere N. naznaniti, razglasiti, testamentum palam facere Ci., palam fieri (z ACI) razvedeti, razglasiti se, palam factum est occidisse rem publicam Ci., de morte ut palam factum est N.; tako tudi evfem. palam facere de aliquo naznaniti, razglasiti smrt koga, in palam fit de aliquo izve, razve se o smrti koga, sporočijo smrt koga: Suet., simul de se ac de re publicā palam facere Sen. ph. hkrati sebi in državi odpovedati življenje, odpovedati se sebi in državi, dvigniti roke nad sabo in nad državo.

3. neprikrito, brez prikrivanja, naravnost: Suet., mortem palam praedicere Ci., cum hoc modo accusas, nonne hoc palam dicis? Ci., palam bellum tractare T.

4. očitno: palam mentiri Pl., palam proferre Ci., sententiae palam falsae Q., cetera palam vana T.

5. pri ljudeh = po mnenju občinstva, po mnenju ljudi (množic), v očeh ljudi: habes uxorem sine malā famā palam Ter. —

II. praep. z abl. (= coram) vpričo: me palam O., palam omnibus L., ubi haec severus te palam laudaveram H., palam senatu Aur.

palmētum -ī, n (palma II.) palmovje, palmov gozd, palmov vrt, nasad datljev: Iust., T., Plin., Cu., Stat., punguia palmeta Herodis H. rodovitni Herodovi palmovi (datljevi) vrtovi (pri Jerihi).