Franja

sacerdōtālis -e (sacerdōs) svečeniški, duhovniški: AMBR., TERT. idr., ludi PLIN. IUN. igre, ki so jih svečeniki prirejali ob nastopu svoje službe, nomen MACR. pri svečenikih ustaljeno (običajno), collegia LAMP., sedes AMM. škofovska stolica, sacerdotalis vir VELL. (o bivšem velikem svečeniku) mož svečeniškega stanu, cathedra HIER. prižnica; subst. sacerdōtālis -is, m bivši svečenik: TERT., COD. TH., AMM.

sacrāmentum -ī, n (sacrāre) to, s čimer kdo sebe ali koga drugega obveže k čemu (na kaj)

I. (kot jur. t. t.)

1. varščina, kávcija, jamčevína, zastavna vsota, kaznína, ki sta jo morala v civilnih pravdah položiti obe stranki; tistemu, ki je pravdo dobil, je bila vrnjena, varščina stranke, ki je pravdo izgubila, pa je pripadla državni blagajni: G., FEST., ISID. idr., ea pecunia, quae in iudicium venit in litibus, sacramentum a sacro VARR., qui iudicio vicerat, suum sacramentum auferebat, victi ad aerarium redibat VARR., multae sacramentum CI.

2. meton. (vzajemni) poziv (vzajemno pozivanje) k vložitvi (položitvi) varščine (kavcije, jamčevine), pravdanje, pravda. To „pravdo“, ki je potekala ob položitvi varščine in je bila videti kot nekakšna stava, sta tožnik in toženec zaigrala in z njo skušala dokazati resničnost svojih in neresničnost nasprotnikovih trditev; končna odločitev oz. razsodba je bila v rokah centumvirov in sodnika: si negas, te sacramento quingenario provoco PROB., sacramento contendere CI. EP. ali sacramento contendere cum aliquo VAL. MAX. ob pozivu na položitev varščine se pravdati (s kom), iusto sacramento contendere cum aliquo CI. dobiti pravdo, zmagati v pravdi, non iniustis vindiciis ac sacramentis alienos fundos petebat CI., sacramentum alicuius iustum iudicare CI. razsoditi pravdo komu v prid, sacramenta pronuntiare non iusta ARN.; metaf. stava: ut sacramento contendas mea non esse CI. EP. da staviš. –

II.

1. (kot voj. t. t.) sprva le začasna in prostovoljna obveza vojaške službe: tum, quod numquam antea factum erat, iure iurando ab tribunis militum adacti milites; nam ad eum diem nihil praeter sacramentum fuerat L.; potem službena zlasti vojaška (za)prisega, prisega na zastavo, prisega zvestobe (lojalnosti): CU., Q., IUST., VEG., AMM. idr., aliquem militiae sacramento obligare CI. ali aliquem sacramento rogare C., L. ali adigere L., T. koga z zaprisego (s prisego) obvezati (obvezovati) ali zavezati (zavezovati) na vojaško službo, zapriseči (zaprisegati) koga na zvestobo, vzeti (jemati) koga pod prisego, adigere aliquem sacramento alicuius T. ali in nomen alicuius SUET. za koga, dicere sacramentum C. ali sacramento L. ali popolno dicere sacramento militari PLIN. IUN. priseči (prisegati) zvestobo, zapriseči se na vojaščino (vojaško službo), priseči (prisegati) na zastavo, zavezati se s prisego na vojaščino (vojaško službo), alicui sacramento L., PLIN. IUN. ali sacramentum apud (pred) se dicere iubet C., aetate aut valetudine fessi sacramento solvebantur T., neglecto sacramento C., sacramenti religionem rumpere L.

2. metaf. sploh (za)prisega, obveza: PETR., AP., EUTR., IUST., AMM., non ego perfidum dixi sacramentum H. nisem krivo prisegel, eos se sacramento, non in scelus aliquod abstringere PLIN. IUN. (o kristjanih).

3. meton. vojaška služba, vojna služba, vojaščina: longo Caesarum sacramento imbutus T., praemia sacramentorum IUV. –

III. v cerkveni lat. = skrivnost (nedoumljivost) svete vere, verska skrivnost, nedoumljivost, zakramènt, svetotájstvo: ECCL.

Sacri-portus -ūs, m (sacer in portus) Sakripórt

1. mesto v bližini Rima na ozemlju Volskov med Signijo in Prenestom, kjer je Sula premagal mladega Marija: L. EPIT., VELL., FL., AUR.; v tmezi: quot apud Sacri cecĭdere cadavera portum? LUCAN.

2. mesto ob Tarentskem zalivu: L.

saeculāris (sēculāris) -e (saeculum, sēculum)

1. stoleten, stoletničen: ludi VARR., L. FR., VAL. MAX., PLIN., T., SUET. stoletne igre, ki so jih praviloma obhajali vsako stoto leto, carmen saeculare H. stoletna pesem, ob stoletnici peta pesem, kakršno je npr. spesnil H.

2. časen, (po)sveten, sekuláren, poganski, neverski, neveren: exempla, litterae TERT., homines (naspr. monachi) HIER., litteratura HIER., historia SID. – Adv. saeculāriter (sēculāriter) obdobju (veku, dobi) primerno, po šegi, po navadi, v skladu z navado, po modi: ornari CYPR., AUG.

salārius 3 (sāl) sol zadevajoč, soli se tičoč, s soljo povezan, solen: annona L. letni dohodek od prodaje soli (od solnega monopola, od solnega samotrštva), Salaria via (nom. propr.): VARR., L., PLIN., SUET., T., EUTR., P. F. ali samo Salāria -ae, f: CI., MART. Solna cesta ob levem Tiberinem bregu, ki je vodila iz Rima od Kolinskih vrat v Reate (tako imenovana, ker so po njej Sabinci hodili po sol v soline pri Ostiji). Subst.

1. salārius -iī, m trgovec s slanimi ribami: MART.

2. Salāria -ae, f, gl. zgoraj.

3. salārium -iī, n pravzaprav obrok soli, solni dodatek (pridatek), solni deputat, ki so ga dobivali vojaki, pa tudi uradniki s svojim spremstvom na potovanju ali v provinci: PLIN.; pozneje se je ta obrok nadomeščal z gotovino; od tod salārium -ii, n mezda, plača, plačilo, nagrada, dnevnice: PLIN. IUN. idr., tribunorum militarium salaria PLIN., salarium ... Agricolae non dedit (sc. Domitianus) T., comites peregrinationum ... numquam salario, cibariis tantum sustentavit (sc. Tiberius) SUET.; šalj. = cena recta pravi obed, prava pojedina, prava gostija (gostba): MART.; occ. častno plačilo, častna nagrada
a) sodnikom: SEN. PH.
b) zdravniku: DIG., LAMP.
c) računovodju: SID.; annuum salarium ICTI. letna plača, letnina, salaria annua LACT. letnina ubožniških senatorjev.

Salassī -ōrum, m Salási, keltsko-ligurski gorjani ob reki Durija (na današnjem Savojskem): L., PLIN., SUET.

salebra -ae, f (salīre) večinoma v pl.

1. jamasto (kotanjasto, gručavo, hrapavo) mesto na poti ali cesti, hrapavina, grb(av)ína: PR., COL., MART. idr., qui queritur salebras H.; metaf.: senile guttur salebris spiritus gravavit VAL. MAX. neenakomerno pojemanje sape.

2. klas. le pren.
a) o govoru negladkost, hrapavost, trdost, spotikljaj, spotika, težava, napaka: MART. idr., (sc. Herodotus) sine ullis salebris ... fluit CI. brez spotike, gladko, haeret in salebra (sc. oratio) CI. (ob)tiči na spotikljaju, in salebras incĭdere CI. zaiti (zabresti) v težave.
b) brevis tristitiae salebra VAL. MAX. lahek oblak.

Saliī¹ -ōrum (-ûm H.), m (salīre; Salii torej „skakači, poskakovalci, plesalci“) sálijci, sálijski svečeniki, dve svečeniški združbi v Rimu, sestavljeni iz po 12 članov patricijskih rodbin, ustanovljeni za oskrbovanje bogoslužja Marsa Gradiva. Prvo, starejšo, je ustanovil kralj Numa Pompilij, drugo, mlajšo, pa kralj Tul Hostilij. Člani prve so se imenovali Palatīni (palatínski, palácijski), člani druge Collīni (kolínski, ker so imeli svoje središče pri Kolinskih vratih). Salijci so varovali svete ščite (ancilia) in imeli vsako leto 1., 15. in 19. marca slovesne obhode okrog Rima in rimskih svetišč ob prepevanju pesmi in plesanju z orožjem na čast Marsu (Mamuriju, gl. Māmū̆rius) in boginji Nerieni (Marsova spremljevalka in soproga); vsak obhod se je končal z razkošno pojedino: VARR., CI., L., V., H., O., CAT., LUCAN., Q., VAL. MAX. V Tiburju (Tiburtu) so salijci skrbeli za Herkulovo bogoslužje (MACR., SERV.), zato jih V. (Aen. 8, 285) omenja kot Herkulove svečenike. – Od tod adj.

1. Saliāris -e sálijski, salijárski, salijcev (gen. pl.): versŭs VARR., Saliare Numae carmen H. ki jo je uvedel Numa, ki jo je Numa dal salijcem (salijske pesmi so bile zaradi svojega starinskega jezika že v klasičnem obdobju nerazumljive; prim.: Saliorum carmina vix sacerdotibus suis intellecta Q.), saltus SEN. PH. plesanje (v orožju), ples z orožjem, sacra MACR. daritve (Marsu); metaf. sálijski = čudovit, krasen, sijajen, veličasten, obilen, razkošen, razpašen: dapes H., cenae AP., FEST., epulae AP., epulari Saliarem in modum CI. EP.

2. Salius 3 sálijski: virgines FEST.; subst. Saliae -ārum, f (sc. epulae) sálijska pojedina, sálijska gostija: AP.

salīva -ae, f

1. slina v ustih: CAT., LUCR., PERS., COL., SEN. PH., IUV. idr., saliva ieiuna PLIN., VEG. ali saliva virgo TERT. tešča slina, slina na tešče (baje dobra zoper strup in čarovnije), arcanae salivae PR. čarovnija s slinami, salivam ciere PLIN. delati slino, unā salivā omnia continuare HIER. v eni sapi nadaljevati (pri čemer se iz ust cedijo sline).

2. meton.
a) slast do česa, poželenje, poželjivost, pohlep, sla, močna želja, apetit: mercurialis PERS. želja po dobičku, Aetna salivam tibi movet SEN. PH. Etna ti dela sline, ob Etni se ti cedijo sline = Etna ti vzbuja željo opisati jo, quidquid ad salivam facit (sc. vinum) PETR.
b) okus, poseb. vina: turdarum PERS., Mithymnaci meri PR., sua cuique vino saliva innocentissima est PLIN.

3. metaf. slinasta mokrota (moča, tekočina), sluz: cochlearum, ostrearum, lacrimationum PLIN., siderum saliva PLIN. (o medu).

saltātricula -ae, f (demin. saltātrīx) plesalčica: Hortensius orator ob eiusmodi munditias gestumque in agendo histrionicum Dionysiae saltatriculae cognomento compellatus est GELL., cum de causa Sullae quaereretur, non iam histrionem eum esse diceret, sed gesticulariam Dionysiamque eum notissimae saltatriculae nomine appellaret GELL.

saltō -āre -āvī -ātum (intens. k salīre skakati)

1. intr. plesati, poplesavati, poseb. mimično ali pantomimično; ker je bilo tako plesanje pogosto precej obsceno, so starodavniki na plese za zabavo gledali kot na nekaj nedostojnega: TER., H., AMM. idr., nemo fere saltat sobrius, nisi insanit CI., saltare nostris moribus in vitiis ponitur N., culta saltat amica O., saltare sublatis pedibus AP. (o oslu) plesati po zadnjih nogah; brezos.: cantatur ac saltatur per omnes gentes Q.; metaf.: nunc aere comminantibus gestire pupulis et nonnumquam saltare solis oculis AP.; o govorniku: Hegesias saltat incīdens particulas CI. tako rekoč poskakuje, sekajoč svoje stavke.

2. mimično ali pantomimično plešoč prikazati (prikazovati), predstaviti (predstavljati) kaj: PLIN. IUN. idr., Cyclopa H., puellam O., Turnum, pirricham, tragoediam SUET., glaucum VELL., Oedipodem MACR., odaria PETR. ob gibanju telesa peti; v pass.: ficti saltantur amantes O., carmina quod pleno saltari nostra theatro … scribis O. da se pojejo ob poplesavanju (gibanju telesa), saltata poëmata O., saltatur Iuppiter AUG. ali Venus, magna mater (= Cybele) ARN.; metaf.: iactant cantari saltarique commentarios suos T. da se predavajo s pevskim glasom in pretirano mimiko.

salūtāris -e, adv. salūtāriter (salūs) zdravju koristen, zdravilen, hasnovit, koristen, dober za zdravje, zdravilno učinkujoč, blagodejen, blagonosen = v prid, uspešen (naspr. nocens, mortifer, perniciosus, pestifer): COL., Q., SEN. PH., PLIN. IUN., AMM., ARN., potio CU., calor CI., herbae O., ars H. zdravništvo, zdravilstvo, res CI., tuus videlicet salutaris consulatus, meus perniciosus? CI., oratio salutaris, exemplum salutare L., salutariter armis uti CI., quinque consulatus salutariter rei publicae administrati VAL. MAX.; z dat.: COL., PLIN., Q. idr., consilium salutare utrique CI., hominum generi cultura agrorum est salutaris CI., nihil nobis salutarius CI.; z ad: PLIN. idr., illud ad firmandam vocem salutare CI., cur stella Iovis aut Veneris coniuncta cum Luna ad ortus puerorum salutaris sit CI. ugodna; s contra: herba Britannica ... salutaris ... contra anginas et contra serpentes PLIN.; redko o osebah: agri ipsi tam beneficum, tam salutarem, tam mansuetum civem desiderunt CI. za občo blaginjo skrbnega; tako tudi: bonus et salutaris princeps SUET.; occ.: salutaris littera CI. blagonosna črka (tj. črka A kot kratica za absolvo „oproščam“ na glasovnicah sodnikov; naspr. littera tristis, tj. črka C kot kratica za condemno „obsojam“); salutaris digitus SUET., M. kazalec (morda tako imenovan, ker se uporablja pri pozdravljanju: salūtō -arē). Subst.

1. salūtāre -is, n rešitev, rešilo, rešilno sredstvo, rešilna bilka: VULG., ECCL.

2. salūtāria -ium, n
a) zdravila, leki: pro salutaribus mortifera conscribere CI. (o zdravniku).
b) darila za ozdravitev: TERT.
c) salutaria habere AP. na zdravje piti. – Salutaris v zvezi s kakim subst. kot adj. propr. Collis Salutaris VARR. Blaginjin grič (grič boginje Blaginje, eden izmed štirih vrhov Kvirinala), Porta Salutaris FEST., P. F. Blaginjina vrata (vrata boginje Blaginje ob Kvirinalu; na vrhu je imela Blaginja (Salus) svetišče, od tod ime vrha in vrat), Iuppiter Salutaris (= Ζεὺς Σωτήρ) CI. Jupiter rešitelj; prim.: qui (sc. Iesus) dicitur Latine salutaris (blagonosnik, zveličar) sive salvator (rešitelj) LACT.

Opomba: Superl. maxime salutāris ali saluberrimus.

salūtō -āre -āvī -ātum (salūs)

1. pozdraviti (pozdravljati): PL., TER. idr., salutare benigne, comiter appellare unumquemque CI., Tironem saluta nostris verbis (v našem imenu) CI. EP., quis te ex hac tanta frequentia ... salutavit? CI., plebem adulari, salutare L., salutatum vult te mea littera (pismo) O., Italiam laeto socii clamore salutant V., salutare agros, templa O., verbis meis (v mojem imenu) loca grata saluta O., salutanti mutuam salutationem reddere SEN. PH. odzdraviti, odzdravljati, cur sternuentes salutamus PLIN. kličemo kihajočim „na zdravje“.

2. (z dvojnim acc.) koga kot kaj pozdraviti (pozdravljati), pozdravljajoč imenovati ga kaj, nasloviti (naslavljati), nagovoriti (nagovarjati) koga s čim (kako): SUET., AMM. idr., aliquem regem L., aliquem imperatorem T., aliquem dominum regemque IUV.; v pass.: ita (= imperatorem) se postea salutari passus C., poëta salutor H.

3. occ.
a) pokloniti (poklanjati) se komu, obiskati (obiskovati, obiskavati) koga, hoditi, zahajati h komu, da se mu pokloniš, ga pozdraviš, mu izkažeš spoštovanje (poseb. o varovancih (klientih), ki so se hodili ob jutrih poklanjat svojim zaščitnikom (patronom)): PLIN. IUN. idr., venit salutandi causā CI. EP., quos ad me mane salutatum miseras CI., honorabile est salutari CI., salutatum introire S., mane salutatum domus vomit undam V., mihi ... salutandi plures H., poseb. o jutranjih obiskih pri cesarjih: PLIN. IUN., SUET., GELL. idr., agmina salutantium T.
b) (božanstvom ali svetim stvarem) izkázati (izkaz(ov)áti) čast (spoštovanje): PL., TER., MART. idr., cum deos salutatum aliqui venerint CI., salutare deos, numen O., augurium V. veselo pozdraviti (pozdravljati), blago spreje(ma)ti.
c) redko = poslavljajoč se pozdraviti (pozdravljati), (za)klicati „zbogom“, posloviti (poslavljati) se od koga, česa: etiam nunc saluto te, priusquam eo PL., puppim de rupe salutant STAT.

Samara² -ae, f Sámara, reka v Belgijski Galiji (zdaj Somme), ob njej mesto Samarobrīva -ae, f Samarobríva (= „most čez Samaro“), glavno mesto Ambijancev (zdaj Amiens): C., CI. EP.

Samos¹ ali Samus -ī, f (Σάμος) Samos

1. otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju Male Azije (še zdaj Samos) nasproti Efeza z istoimenskim glavnim mestom, rodnim krajem Pitagore in slovečim Herinim svetiščem; ker so bila na otoku nahajališča zelo kakovostne gline, je na njem cvetela lončarska obrt: VARR., CI., V., H., O., MEL., PLIN., SUET. idr. Od tod adj.
a) Samius 3 (Σάμιος) sámoški, sámijski: mater TER., Iuno (= Hera) CI., vir ali senex (= Pythagoras) O., Bathyllus H., Pythagoras SID., testa LUC. AP. NON., TIB. ali capedines CI. ali vasa PL., CI., LACT. samoška glina, samoška lončevina, samoški porcelan = posodje iz samoške gline; samoške posode so prešle v pregovor zaradi svoje krhkosti, od tod šalj.: scis tu, ut confringi vas cito Samium solet PL., Samia genetrix (= Iuno) quae delectatur harenā IUV. iz samoške gline, terra Samia ali Samia terra CELS., PLIN. samoška (samijska) glina; toda: Panhormum Samiae terrae petit L. na samoškem ozemlju, in proxima Samiae terrae traiecit L. = na bližnji, Samosu nasproti ležeči del maloazijskega obrežja (ki je spadal k Samosu), lapis Samius PLIN. samoški kamen, samoški brus za glajenje zlata, morda le nekoliko otrdela samska glina, metuis, credo, ne fores sint Samiae PL. iz samoške gline = lomljiva, krhka kakor samoška lončevina, quae Samios diduxit littera ramos PERS. = črka Υ, ki jo je Samošan Pitagora uporabil kot prispodobo za človeško življenje; subst. α) Samius -iī, m Samošán (Sámošan), Sámijec = Pythagoras: O., SID.; pl. Samiī -ōrum, m Samošáni (Sámošani), Sámijci, preb. Samosa: CI., L. β) Samia -ae, f (sc. placenta) sámoška (sámijska) pogača: TERT. γ) Samia -ōrum, n (sc. vasa) sámoško (sámijsko) posodje: CORN., PLIN., GELL., ISID.
b) Samiolus 3 (demin. Samius) sámoški, sámijski: poterium PL.

2. pesn. = Samē (gl. Samē).

3. Trēicia Samos Tráški (Trákijski) Sámos = Samotrák(ij)a: Samothrācē ali Samothrācia: V., O.

Samosata -ōrum, n (Σαμόσατα) Samózata (Samózate), glavno mesto sir(ij)ske province Komagena ob zahodnem bregu Evfrata (zdaj Samsat), rojstni kraj satirika Lukijana: PLIN. – Soobl. Samosata -ae, f Samózata: AMM. – Od tod adj. Samosatēnus 3 samozátski, iz Samózat(e) izvirajoč, kot subst. m Samózatec, Samozaténec, Samozá(t)čan: Paulus AMBR.

Sampsiceramus -ī, m Sampsikéram, arabski plemenski vodja (kralj) v Emesi ob Libanonu, ki ga je premagal Pompej; od tod šalj. o Pompeju samem = líbanonski magnat: CI. EP.

Sanquālis (sanquālis) in Sanguālis (sanguālis) -e (Sancus, Sangus) Sánkov (Sángov), Sánku (Sángu) posvečen: avis L., PLIN., FEST., P. F. menda postojna oz. jezerski orel, orel kostižer (Falco ossifragus LINN.), Sanqualis porta FEST. Sankova vrata, ena od vrat ob Kvirinalu, imenovana po Sankovem svetišču, ki stoji v njihovi bližini.

Santonēs -um, m (C.) in Santonī -ōrum, m (C., MEL., PLIN., T., AUS.) Sánton(c)i, pleme v Akvitanski Galiji ob morju (v današnji pokrajini Saintonge); sg. Santō -ōnis: PROB. ali Santonus -ī: LUCAN., AUS. Sántonec; meton. pl. Santonī sántonsko (glavno) mesto (= Mediolanum, zdaj Saintes): AUS. – Od tod Santonicus 3 sántonski: MARC., P. VEG. idr., ceanus TIB., Santonica herba COL., absinthium PLIN., virga, bardocucullus MART., cucullus IUV., aestus, salum, campi, tellus, urbs, Mediolanum AUS.

Sapaeī -ōrum, m (Σαπαῖοι) Sapájci, tračansko pleme ob Propontidi: O., PLIN.