-
allaudābilis (adlaudābilis) -e (al-, adlaudāre) prav hvalevreden: Pl., Lucr.
-
allaudō (adlaudō) -āre pohvaliti kaj: Pl.
-
allēc (hallēc) -ēcis, n (iz gr. ἁλικόν ali bolje ἁλυκός slan) ribja omaka (iz ostrig, školjk ali mren): Pl. ap. Non., H. — Soobl. allēx (hallēx) -ēcis, m f: Ca., Plin., Mart.
Opomba: Pisava najboljših rokopisov je allec ali hallec, allex ali hallex; inačice alec, halec, alex, halex.
-
allectātiō (adlectātiō) -ōnis, f (al-, adlectāre) privabitev, navabljanje, privabljanje: Q.
-
allēctiō (adlēctiō) -ōnis, f (al-, adlegere)
1. izvolitev (sprejem) v kako tovarištvo: in clerum Tert., connubialis M., amici Sen. ph. pridobitev prijatelja.
2. occ. (v času cesarjev) izvolitev (sprejem) med višje davkarje (allecti, gl. allegō -ere 2. c) v provincah: Cod. Th.
-
allectō (adlectō) -āre (intens. glag. al-, adlicere) zelo prizadevno privabljati, vneto privabljati: Col., ad quem (agrum) fruendum... allectat senectus Ci.
-
Āllēctō, gl. Ālēctō.
-
allector (adlector) -ōris, m (al-, adlicere) vabilec: Col.
-
allectōrius 3 (allicere) vabljiv, mikaven: Plin. Val.
-
allēctus (adlēctus) -ī, m, gl. allegō.
-
allēcula (hallēcula) -ae, f (demin. allēc, hallēc) ribja omakica (omaka): Col.
-
allēgātiō (adlēgātiō) -ōnis, f (al-, adlēgāre)
1. odposlanje (pogajalcev): cum sibi omnes ad istum adlegationes difficiles... viderent Ci.; v besedni igri: allegationibus legationem expugnavit Ci. s svojimi poslanci poslanstvo.
2. pren.
a) poudarjanje, uveljavljanje kakega vzroka v opravičilo ali dokaz: Ap., Dig.
b) met. = cesarski odpis: Cod. Th.
-
allēgātus (adlēgātus) -ūs, m (al-, adlēgāre) nasnovanje, naklep: Pl., Gell.
-
allegō (adlegō) -ere -lēgi -lēctum prib(i)rati, k čemu še (iz)voliti: rogationem... promulgarunt, ut... quattuor pontifices, quinque augures, de plebe omnes adlegerentur L., patricios adlegit Suet.; z dat.: octo praetoribus adlecti duo Vell.; pren.: caelo adlegi Sen. tr.; s praep.: aliquem in decurias, peregrinos in senatum Suet., allegi in corporibus Dig., allectus inter praetorios Plin. iun., gens inter Romanas gentes adlecta Suet.; namen z in in z acc.: numerum (militum) in custodiam adl. Suet. — Od tod subst. pt. pf. allēctus (adlēctus) -i, m
1. novoizvoljenec: Varr.
2. occ. (v času cesarjev)
a) izvoljenec, ki ga je cesarska milost pomaknila v višji čin, tako da je preskočil redne stopnje: Plin. iun.
b) (v pl.) po cesarski milosti v senat sprejeti vitezi: P. F.
c) cesarski višji davkar v provincah: Cod. Th.
-
allēgō (adlēgō) -āre -āvi -ātum
1. (osebe v zasebnih stvareh) odposlati (odpošiljati), poslati (pošiljati); abs.: petit a me Rabonius et amicos adlegat Ci., necessarios adlegatos esse dicebat Ci., cum patrem... adlegando... fatigasset L. s poslanstvi; z ad: ego si allegassem aliquem ad hoc negotium Pl., quem ad hunc (iudicem) reus adleget? Ci.; pren.: philosophiam ad aliquem adlegare Ci. filozofijo kot priprošnjico poslati h komu = po filozofiji priprošnjo vložiti pri kom; z dat.: alium ego isti rei allegabo Pl., et ipse ad eos accedit et homines nobiles adlegat iis, qui peterent, ne... Ci.
2. (h kaki prevari) koga napeljati, nagovoriti: Pl., ut ne credas a me adlegatum hunc senem Ter.
3. pren. (kaj kot vzrok) povedati, navesti (navajati), omeniti (omenjati), uveljavljati, dokaz(ov)ati, sklicevati se na kaj: munera, preces, mandata regis sui Scydrothemidi adlegant T., dignitas eius allegatur Q., all. patrocinii ius Plin. iun., hoc senatui (pri senatu, pred senatom) Plin. iun.; allegare se ex servitute in ingenuitatem Ulp. (Dig.) s temeljitim dokazovanjem svojega svobodnega rojstva rešiti se suženjstva.
-
allēgoria -ae, f (gr. ἀλληγορία) prispodoba, alegorija, govorna podoba, čisto lat. imenovana inversio: Ci. (ki piše to besedo le grško), Char., continuus (translationis usus) in allegorias et aenigmata exit Q.
-
allēgoricus 3, adv. -ē (gr. ἀλληγορικός) prispodoben, alegoričen: Eccl.
-
allēgorista -ae, m (allēgoria) razlagalec alegorij: Eccl.
-
allēgorizō -āre (= ἀλληγορεῖν) v alegorijah (podobah) govoriti: Eccl.
-
āllelūia, āllelūiaticus, gl. hallel...