Franja

reātus -ūs (reus)

1. status (stan, položaj) obtoženca, obtožni (zatožni) status (stan, položaj), obtoženost, zatoženost: in reātu esse Icti. biti (ob)tožen, pod obtožbo biti, si det iniqua tibi tristem fortuna reatum Mart. če te trda usoda (sovražna sreča) spravi pod obtožbo, če te kruta usoda podvrže obtožbi, če ti kruta usoda nakoplje obtožbo, revocato ad reatum Alcibiade Iust. da bi ga dali pod obtožbo, da bi ga obtožili.

2. meton.

1. krivda, očitek, dolženje, (ob)dolžitev, okrivitev: Ap., Eccl.

2. obtoženčeva zunanjost, zatoženčeva obleka (klas. sordes): diem ferme circa mediam repente intra pistrinum mulier reatu miraque tristitie deformis apparuit Ap.

recēns -entis (najbrž iz re in indoev. kor. *(s)ken-, *qen- spočeti, ustvarjati; izvirati, nastati; posta(ja)ti svež; prim. gr. καινός, sl. začeti, začetek)

I. adj.

1. svež = ravnokar prihajajoč, prišel, prišedši, gredoč, vračajoč se od kod, takoj (brž, naravnost, prècej) po čem, za čim, gredoč od kod, kmalu po čem: Varr. idr., Romā sane recentes Ci. ep., recens victoriā, dolore et irā, praeturā T.; nav. s praep.: recens a vulnere Dido V. prav zdaj (ravnokar, pravkar, malo prej) ranjena, Poenus recens ab excidio Sagunti Iberum transiit L., cum e provincia recens esset Ci. takoj po vrnitvi iz province, Homerus recens ab illorum aetate Ci. ki je živel takoj za njimi, viri a diis recentes Sen. ph. naravnost od bogov izhajajoči, vox, a qua recens sum Sen. ph. ki se ga še živo spominjam, recens a dolore T. še otožnega (žalostnega srca), še ganjen od boli (bolesti), še poln bolečine; toda: recens in dolore T. v še mladi boli, v še sveži bolečini (bolesti), recentior in dolore Corn.; pren.: locus caede recens V. na katerem se je pravkar izvršil umor, na katerem je pravkar prišlo do umora, še topel od prelite krvi.

2. svež = na novo prihajajoč, čil, močen, močan, jak, čvrst, trden, krepak, korenjaški (naspr. defatigatus, (de)fessus): Auct. b. Afr., Iust. idr., integri et recentes defatigatis succedunt C., equi O., animus L., clamor Plin. živahen.

3. svež, nov, mlad, pravkaršnji (pravkaršen), ravnokaršnji (ravnokaršen), zdajšnji, sedanji, recénten (naspr. vetus): recens filii veterem patris renovavit memoriam N., veteris contumeliae … recentium iniuriarum memoria C., recens odium L., officia recentissima Ci., antiqui viri … et recentes Ci., Cato recens Sen. ph. Kato mlajši, memoria recentior Ci. novejši čas, hanc ipsam recentem novam (sc. rem) devoravit Ci. ki mu je šele pred kratkim pripadlo, crescam laude recens V., fera T. nedavno ujeta, pred kratkim ulovljena, catulus Varr. pravkar povržen; subst. m. pl. recentiores novejši, poznejši, mlajši pisci, novodobniki, sodobniki: Ci., Plin.; subst. n. pl. recentia še sveže = novejše (pravkaršnje, pravkar pretekle, pravkar minule, nedavne) reči (stvari, zadeve): Ci.

4. (o)presen, príčen, svež, hladen, mrzel, studèn (studén): recens aqua, latices O. sveža = malo prej zajeta voda, lac O. sveže mleko = mleko izpod krave, sanguis O. še topla, serta V., herbae O., caespes C., nequam est (sc. piscis) nisi recens Pl. če ni ujeta pred kratkim, arma O. na novo (na)brušeno, prata recentia rivis O. namakani, recens tellus O. na novo ustvarjena; metaf.: recenti re Pl., Ci. ali recenti negotio Ci. ali recenti facto O. ali in recenti Icti. pri samem dejanju, ob dejanju samem, sredi dejanja, takoj, recens adhuc calor Cu. še živa, recens anima O. duša pravkar umrlega, recens partus T. pravkaršnji. —

II. adv. (recēns) ravnokar, pravkar, malo prej, nedavno, pred kratkim, pred nedavnim, v zadnjem času, zadnjič, nedolgo tega, otódi: Gell. idr., puer recens natus Pl., Octavius recens natus Suet. (pl. subst. recens nati novorojenci: Gell., Lact.), quod recens audivimus Corn., sole recens orto V., recens acceptum vulnus T., recens perdomita Hispania T., recens ad Regilium lacum accepta clades L., inter recens domitos Isauros S. fr., coria recens detracta S. fr., corpora nova et recens nata Lact., animalia recens edita Lact.

Opomba: Abl. sg. recentī, pesn. včasih ĕ: O.; nom. pl. recentia, gen. recentium, pesn. včasih -um: H., Sil. — Od tod adv. recenter: recenter capti turdi Pall., recenter lecta poma Pall.; superl. recentissimē res nedavno, prav pred kratkim (nedavnim), res otódi: res recentissime gestae Iust. prav pred kratkim, quam recentissime stercorato solo Plin.

rēcula in (poznejše) rēscula -ae, f (demin. k rēs) stvarca, stvarčica, rečka, rečca = majhno imetje (premoženje), majhen imetek: si quidem imperes pro copia pro recula Pl. fr. ap. Prisc., ad philosophorum reculam Ci., ob industriam generum tradiderunt egregiaeque substantiae silvis coemendis et apibus curandis auxisse reculam Don.; v pl.: quid, oro, fili, paupertinas pannosasque resculas miserrimae anus donas vicinis divitibus Ap.

re-fulgeō -ēre -fulsī (—) (re in fulgēre)

1. odsevati, odsvitati, odbleskavati, svetlo (bleščeče) (za)sijati, (za)svetiti se: Cu. idr., nubes solis inardescit radiis longeque refulget V., arma refulgentia L., stella refulsit H., Iovis tutela refulgens H. (o Jupitru kot zvezdi, ki daje ugodno znamenje, če sije ob rojstvu otroka), Canis stellarum luce refulget Ci. poet., Syrtitides … e melleo colore croco refulgentes Plin., Aeneas clara in luce refulsit V., Venus rosea cervice refulsit V.

2. pren. svetlo (bleščeče, sijajno) (za)sijati, (po)sijati, (za)bleščati se, (za)blesteti se, posvetiti se, zasvetiti se, svetiti se, odsevati: splendida a docto fama refulget avo Pr., refulsit certa spes Vell., non tibi divitiae … refulserunt Sen. ph., in quibus (sc. luminibus artis) primus refulsit Apollodorus Plin.

re-fundō -ere -fūdī -fūsum (re in fundere)

I.

1. nazaj (z)liti, nazaj izli(va)ti: Cels. idr., vapores eādem (= eodem) refundere Ci., refundere aequor (morsko vodo) in aequor (morje) O.

2. med. in pass. nazaj teči, nazaj izli(va)ti se, uli(va)ti se, razli(va)ti se: refusus Oceanus V., Lucan. vase se izlivajoč = okoli Zemlje tekoč, Zemljo obtekajoč (obdajajoč), imis stagna refusa vadis V. od morskega dna (proti površju), palus Acheronte refuso V. po izstopu Aheronta nastalo (Avernsko) jezero, fletu super ora refuso O. solze so se ulile (udrle) po licu; metaf. razli(va)ti se = razprostreti (razprostirati) se: campus in immensum refusus Sil. razprostirajoče se, spiris refusis nemus implicuit anguis Val. Fl., Chiron refusus Cl. zleknjen, sklonjen, refusa coniugis in gremium Lucan. ležeča ob …

3. narediti (povzročiti), da se kaj izlije (ulije, razlije) = (s)topiti, raztopiti (raztapljati): luna refundit glaciem Plin. —

II. metaf.

1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), zopet (znova, spet) izročiti (izročati), zopet (znova, spet) preda(ja)ti, zopet (znova, spet) odda(ja)ti: Ambr. idr., Nilo copias suas refundere Plin. iun., refundere, quod accepit Icti., impensas invicem Icti.

2. obilno razli(va)ti = razsipati (razsipavati), zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: Cl.

3. (s poudarjeno predpono re) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati), ne vzeti (ne jemati): serta Cl.

4. nazaj zagnati (zaganjati): laterique (sc. scopuli) illisa refunditur alga V. — Od tod adv. (iz pt. pf. refūsus) refūsē bogato, obilno, izdatno: humus refusius egesta Col. precej rahla.

Rēgillus² -ī, m Regíl

1. vas (vicus) na Sabinskem, od koder je izhajal rod Klavdijcev (Apij Klavdij se je od tod preselil v Rim): L. — Soobl. Rēgillī -ōrum, m Regíli: Suet. — Od tod Rēgillēnsis -is, m in Rēgillānus -ī, m Regílski (= rojen v Regílu), Regilán, Regílec, vzdevek Klavdijevega plemena, npr. Claudius Regillensis L. Klavdij Regilski, (Appius) Claudius Regillanus Suet. Apij Klavdij Regilan.

2. jezerce v Laciju ob Labiški cesti (via Labicana), znamenito po bitki l. 496, v kateri je diktator Postumij premagal Latince: Ci.; tudi: lacus Regillus: L., Plin. ali Regilli lacus: Aur. — Od tod Regillēnsis -is, m Regílski, vzdevek Postumijevega rodu (ker je ob tem jezeru zmagal diktator Postumij): L.; tudi vzdevek Emilijevega rodu: Ci. ep., L.

Rēgium -iī, n Régij

1. star trg Bojcev v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti med Modeno in Parmo (zdaj Reggio): Brutus in Ci. ep.; med gradnjo Emilijeve ceste je konzul Mark Emilij Lepid ta trg razširil in povzdignil v mesto, ki se je po njem imenovalo Regium Lepidum Lepidov Regij: T. — Od tod Rēgiēnsēs -ium, m Régijci, preb. mesta Regij: Ci. ep.

2. včasih pisano tudi Rhegium (Ῥήγιον), mesto v Brutiju na južnem koncu Italije nasproti Mesane (zdaj Reggio): Ci., S., L., T.; v obl. Rēgion: O. — Od tod adj. Rēgīnus 3 régijski: ager Ci., litora Sil.; subst. Rēgīnī -ōrum, m Régijci, Regín(c)i: Ci. idr.

rēgius 3, adv. -ē (rēx)

1. kraljevski, kraljev: S., H., Cu. idr., erat regia dignitate N., regium genus Ci., nomen Ci., L., potestas C., dominatus, insignia Ci., civitas Ci. samovlada, samovladje, monarhija, virgo O. kraljična, ales O. (v orlu kot Jupitrovi ptici); occ.: exercitus regius N. kraljeva vojska = vojska perzijskega kralja, bellum regium Ci. s kraljem ali s kraljema (Mitridatom in Tigranom), anni Ci. vladanja rimskih kraljev; pesn.: regia lympha Tib. (ker so jo pili perzijski kralji).

2. kraljevski = kraljem pristoječ, kralju primeren (ustrezen, spodoben), kralja dostojen, kralja vreden: L. idr., regia res scelus est O., tibi regium videtur ita vivere Ci., regia res est succurrere lapsis O., multa regia sunt in Deiotaro Ci. veliko kraljevskih lastnosti.

3. krasen, sijajen, odličen, imeniten, slaven, dičen, razkošen, bleščeč, bleščav: forma Pl., moles (zgradbe) H., comitatu regio atque ornatu Ci., apparatu regio uti N., charta Cat., morbus H., Cels. idr. zlatenica (ker so jo baje zdravili z izbranimi zdravili, z veselostjo ipd.), stella Plin. kraljev(sk)a zvezda (velika svetla zvezda v ozvezdju Lev, zdaj imenovana Regulus), regie accubare Pl. kakor kralj, regie polita aedificia Varr.

4. gospodovalen, oblasten, gospostven, gosposki, samovoljen, zapovedljiv, ukazovalen, despotski, trinoški, samodržen, tiranski: superbum istud et regium, nisi … Plin. iun., regios spiritus reprimere N. despotsko ošabnost, crudeliter et regie factum esse dicunt Ci., regie seu potius tyrannice Ci. — Od tod subst.

1. rēgiī -ōrum, m
a) kraljeva vojska, kraljeve enote, kraljevci: L., multis milibus regiorum interfectis N.
b) kraljevi satrapi, dvorjani(ki): fama ad regios perlata N.

2. rēgia -ae, f
a) (sc. domus) kraljevski dvor (dvorec), kraljevi grad, kraljeva palača, prestolno (glavno) mesto, prestolnica: Ci., C. idr., qui regiam tuebantur N. dvorna telesna straža, regia Ditis, Solis O., caeli V. nebeški grad, quid Croesi regia, Sardis? H.; pesn. o Kakovi duplini (votlini) in Evandrovi koči: V.; occ. stari grad v Rimu, ki ga je zgradil Numa ob „sveti cesti“ (via sacra) nedaleč od Vestinega svetišča: Ci., hic locus exiguus, qui sustinet atria Vestae, erat regia Numae O.; od tod atrium regium L. svod, dvorana tega dvora.
b) kraljev (kraljev(sk)i) šotor v taboru: L., Cu.
c) meton. dvor = kraljev(sk)a rodbina: L.; pa tudi = vladar in dvorjani: T., Petr. poet.
d) čisto lat. izraz za basilica (gr. βασιλική) = svod (svodovi), dvorana, javno poslopje z dvema stebrenikoma, stebrišče: Suet., Stat.
e) bot. čisto lat. izraz za rastl. basilisca: Ap. h.
f) sc. (potestas) = gr. βασιλεία kraljev(sk)a vlada, kraljev(sk)a oblast, kraljevanje: regia Persica Cu.; metaf.: gregis regia cui cessit Val. Fl. (o biku).

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

re-ligō¹ -āre -āvī -ātum (re in ligāre)

1. nazaj ali navzgor privezati (privezovati), navezati (navezovati), pritrditi (pritrjati, pritrjevati): Plin. idr., equos V. vpreči, virginem O., manibus sua sponte religatis Cu., herbam desectam Col. zvezati; skladi: na vprašanje s čim? z abl.: Col., Fl. idr., remos struppis L. Andr. fr. ap. Isid., tigna clavis, trabes axibus C. zvezati, spojiti, robora catenis Lucan., ne religer (vkleniti) durā catenā O.; na vprašanje kje?, kam? s praep.: aliquem ad currum Ci., mala ad maiores ramos Col., restim ad pinnam muri L., manus post tergum Vell., Cu., post terga Suet., aliquem inter duos currus Fl., funem in stipite O., storias ex (na) tribus partibus C., funiculum a (na) puppi Ci., funem ab humeris Plin., canem pro foribus Suet.; s samim abl.: Col., retinacula mulae saxo H., vincula laquei foribus O., religari quadrigis Aur.; pesn. z gr. acc.: quam simul ad duras religatam brachia cautes vidit O. na rokah privezano … = z rokama, privezanima na … ; metaf.: quae (sc. prudentia) si extrinsecus, religata pendeat Ci. ko bi bila vezana na zunanjost in odvisna od nje, vinculo pietatis obstricti deo et religati Lact., religata somno agmina Cl. prevzeta; occ. ladjo ali ladijsko vrv na bregu privezati = pristaviti k bregu, pristati; skladi: navem religare C., religarat udo litore navim H., classem litore religare O., religavit ab (ob) aggere classem V., naves ad terram C., religata in litore pinus (ladja) O., funem in Cretam religare Cat., herboso ab (ob) aggere funem O., funem ab Emathio litore Lucan., funem ex arboribus ibi (= in ripis) natis G., barbarā funem orā Sen. tr.; metaf.: navem manibus ferreis iniectis religare C. držati, comam religare alicui H. komu na ljubo navzgor zvezati, lepo splesti, in comptum nodum H. v čeden vozel (po spartanski navadi), prim.: capillum in vertice religare T., hederā crines religare H. oviti.

2. odvezati (odvezovati): ait haec minax Cybebe religatque iuga manu Cat., funem in Cretam Cat. (pesn.) odjadrati na Kreto, providendum est omnibus annis vitem resolvi et religari Pall.

re-linquō -ere -līquī -lictum (re in linquere)

I. (z izraženim pomenom predpone re)

1. (za seboj, za sabo) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) = ne vzeti (jemati) s seboj (s sabo): Ter., O., Cu., Iust. idr., alterum avexit secum, alterum reliquit Pl., vim auri in Ponto relinquere Ci., ne quem post se hostem relinqueret C., aliquem in Galliā relinquere C., obliti, quid relinquerent, quid secum ferrent L., armis relictis Siciliā decedere N., impedimentis … praesidio sed milia hominum reliquit C.; s predik. acc.: eius pontis custodes principes relinquere N. kot čuvarje; v pass. = zaosta(ja)ti: relinqui paulatim solem cum posterioribus signis Lucr.; o krajih: Cragon, arva O., Britanniam relictam conspexit C.; metaf.: omnes in omni genere eloquentiae procul a se relinquere Q., excusationem aculeos in animo alicuius Ci.; occ. (ob smrti) zapustiti (zapuščati), pustiti (puščati) za seboj (za sabo): filiam Ter., Ci., uxorem gravidam L., aliquem heredem testamento Cu., heredium a patre relictum N., unde efferretur (za pogrebščino), vix reliquit N., pauper a maioribus relictus N.; metaf.: sibi hanc laudem relinquere Ter., rerum memoriam Ci., nomen H., magnam reliquit famam sui N., Sappho sublata desideriam sui reliquit Ci., velut hereditate relictum odium N. podedovano; o pisateljih: Lact. idr., qui illorum temporum historiam reliquerunt N., ibi eum perisse scriptum reliquerunt N., scripta posteris relinquere Q., orationes relinquere Ci., vates ficta reliquerunt O.

2. (kot ostanek) pustiti (puščati): Pl., S., V. idr., nec vas, nec vestimentum Ter., nihil praeter nudum solum Cu., alicui non modo granum nullum, sed ne paleas quidem ex omni fructu relinquere Ci., equitatus partem sibi reliquit C. si je pridržal, je obdržal, pauca aratro iugera relinquere H.; v pass. = osta(ja)ti, preosta(ja)ti, biti: relinquebatur una per Sequanos via C.; metaf.: spes relinquitur C., Ci., N. idr., quis relictus est obiurgandi locus? Ter., deliberandi sibi spatium (čas za premislek) reliquit N., facultatem sui colligendi C., locum alicui rei relinquere C. dati priložnost, pustiti prostora čemu; z odvisnikom: relinquebatur, ut hostibus noceretur C. preostajalo je, bilo je možno, relictum est, ut … contendat Ci. ep.; occ. prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), izročiti (izročati): ceteros veniae vel saevitiae Vitelii reliquit T., hoc ne in opinione quidem cuiusquam relinquo Ci., cadaver canibus dilaniandum reliquisti Ci., habitanda fana apris ali haec porcis comedenda relinquere H., aliquem poenae O., Plin. iun.; z inf.: H., Lucr. idr.

3. (s predik. adj. ali enakovrednim prepozicionalnim določilom) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) (v kakem stanju ali položaju): relinquere aliquem insepultum Ci., agros intactos Iust., tabellas vacuas Q., Morinos proficiscens reliquerat pacatos C. pomirjene, v miru, senatores subselliorum partem nudam et inanem reliquerunt Ci., parietes nudos et deformatos relinquere Ci.; metaf.: nihil inexpertum Cu. vse poskusiti, rem incohatam Ci., aras sine ture O., copias sine imperio C., aliquid in medio Ci., Q. nedognano = iniudicatum Q., quos incorruptos Iugurtha reliquerat S., inscriptionem incolumem relinquere Amm. —

II. (z zabrisanim pomenom prepone re)

1. pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) kaj, ločiti (ločevati) se od česa: nebulonem hunc Gell., domum propinquosque C., locum C., limen V., urbes H.; metaf.: me somnus reliquit Enn., aliquem febris V. ali quartana relinquit H. ali aliquis a quartanā relinquitur Ci. mrzlica pusti koga, mrzlica pri kom pojenja, relinquit aliquem anima N. ali vita Lucr., O. ali (obratno) aliquis relinquit animam Ter. ali vitam V. ((za)pustiti življenje =) izdihniti (dušo), umreti; toda: animus relinquit aliquem O., C. onesvestiti se, izgubiti zavest, ab omni honestate relictus Ci. brez sleherne … ; occ. na cedilu pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati): Pl., Ter. idr., Bactriani Bessum reliquerunt Cu., ab homine tam necessario se esse relictum N., reliquit consulem Ci., signa relinquere L. uskočiti, pobegniti, zbežati, dezertirati, L., relictā non bene parmulā H. odvreči; o ljubimcih: Pl., O., Pr., Tib.

2. metaf. opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati), prezreti (prezirati): rem et causam et utilitatem communem Ci., alias res Pl., omnia Ci., relictis rebus Kom. vnemar pustivši (vse) svoje opravke; tako tudi: omnibus relictis rebus Pl. ali relictis rebus omnibus Ci. ali omnibus rebus relictis C., agrum alternis annis relinquere Varr. pustiti (dati) v prelog, pustiti v puščo (v pušči), pustiti neobdelano, ne obdelati (obdelovati), agrorum et armorum cultum Ci., obsidionem L., bellum Ci., in omni iure civili nequitatem reliquerunt Ci., quod cupide petiit, mature plena reliquit H.; z inf.: mirari multa relinquas Lucr.; occ.
a) v govoru hote izpustiti (izpuščati), zamolč(ev)ati, preskočiti (preskakovati), prikri(va)ti, ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v poštev, ne vključiti (vključevati): hoc loco Domitium non relinquere Ci., comitatum Ci., ut illa omittam Ci., ut terrae motus relinquam Ci., locus a Panaetio non praetermissus, sed consulto relictus Ci. nalašč nedotaknjen, nalašč ne vzet v misel, nalašč ne upoštevan.
b) pustiti neobdelano, ne ukvarjati (pečati) se s čim, ne zanimati (brigati) se za kaj, zanemariti (zanemarjati) kaj: artem inveniendi totam relinquere Ci., relictae possessiones Ci. = relicta -ōrum, n Front. opuščena zemljišča (ker se ne dajo obdelovati), pušče, prelogi, prahe.
c) pustiti (puščati) nekaznovano (nemaščevano, brez kazni), oprostiti (oproščati): iniurias suas Ci., legatum interfectum Ci., tulere ista et reliquere T.
d) pustiti (puščati) na miru (v miru): non illum puto in domo canem reliquisse Petr.

re-mīsceō -ēre -mīscuī -mīxtum (mīstum) (re in mīscēre) zopet (znova, ponovno, spet) pomešati, zmešati; z dat.: animus suae naturae remiscebitur Sen. ph., vis veneni remixta cibo Sen. ph., falsa veris H. spojiti, združiti, Lydiis remixtum carmen tibiis H. pesem, peta ob spremljavi lidijske piščali.

re-pellō -ere, reppulī (zlasti pri pesnikih, iz *re-p(e)puli) in repulī, repulsum

1. odsuniti, odriniti (odrivati), odbi(ja)ti, odpahniti (odpahovati): Tethys repagula reppulit O., mensas, aras O. prevrniti, prekucniti, aliquem a genibus suis Ci., naves a terra Auct. b. Alx. = tellurem (sc. a mari) O. odpluti, odjadrati, cute reppulit ictus O., aere repulsum V. odskočivši (odbivši se) od ščita, tegumenta ad repellendos ictus Ci. na katerih (od katerih) se odbijajo udarci, aera repulsa Tib. (= klopotanje, rožljanje bakrenih (medenih) stvari, ki se odbijajo, ko kdo z njimi udarja drugo ob drugo =) ropotci, udarjani drug ob drugega; pesn.: pede Oceani amnes repellere V. odriniti Ocean = dvigniti (dvigovati) se, vziti (vzhajati) iz Oceana, impressā hastā tellurem repellere O. upreti se na kopje in se dvigniti v zrak.

2. nazaj gnati, (nazaj) odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), odbi(ja)ti, (od)poditi, prepoditi: barbaros reppelerent N., repellere hostes Vell., ver hiemem repellit O.: izhodišče: equites fundis repellere Cu., repellere hostes ex urbe Ci., a porta C.; smerišče: in oppidum hostes C.; z abl. instrumenti: hostem telis repellere C., clavis ac fustibus repelluntur Ci.

3. metaf.
a) pregnati (preganjati), odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, braniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), preprečiti (preprečevati): Col., Vell. idr., a spe repulsus C., pericula Ci., iniuriam L., dolorem a se repellere Ci., vim vi Ci., furores Clodii a cervicibus civium Ci., facinus O., contumeliam Ci. ali iracundiam T. psovanja, a verā ratione repulsum Lucr. oddaljeno.
b) odbi(ja)ti kaj, ne marati za kaj, česa, odkloniti (odklanjati), ovreči, zavreči (zametati, zametavati), zavrniti (zavračati): a quo repulsus (sc. graculus) Ph., hinc quoque repulsus N., repulsus ab amicitia S., conubia V., ipsamque precesque repellit (zevg.) O. zavrne, saepe repulsus eas Pr. prezrt, repulsi proci O., repulsus amor O., haud repulsus abibis S. ne propadeš (prim. repulsa), repulsus veritatis viribus Ph. zavrnjen, torej izpodbit.
c) v kako stanje pahniti (pehati), poriniti (porivati), potisniti (potiskati): ad meretricium quaestum H. Adj. pt. pf. repulsus 3 oddaljen: quod procul a verā nimis est ratione repulsum Lucr., ecquis publicis negotiis repulsior Ca. ap. Fest.

re-plaudō -ere (re in plaudere) biti, tolči, udarjati ob kaj, da odmeva: dextrā saeviente frontem Ap., quadrupedi cursu solum Ap.

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)

1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.

2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.

3. metaf.
a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.

Retina -ae, f Rétina, majhen trg v Kampaniji ob Vezuvu (zdaj Resina): Plin. iun.

retrō-gradior -gradī -gressus sum (retrō in gradī) nazaj (vzvratno) hoditi, nazaj (vzvratno) iti: ab his retrogradiuntur ad solem Plin., labrum ei superius praegrande; ob id retrograditur in pascendo Plin., verecunde retrogradiens et pectus ostentans Amm., ne retrogradiens resumeret vires Amm., ipse etiam Iuppiter paululum retrogressus sub immensi nitoris lumine caligavit M., tunc enim, cum retrograditur, ultra anni circulum tardior collustrat orbem M., sed cursus diversitatem altitudinisque, causas consistendi retrogradiendique atque incedendi omnibus supra dictis importat radius Solis affulgens M.

Reudīgnī -ōrum, m Revdígni, svebsko pleme, ki je živelo ob desnem bregu Spodnje Labe na današnjem Meklenburškem in Južnem Holštajnskem: T.

reus, -i, m in rea -ae, f (iz *rēi̯os, prvotnega gen. k subst. rēs = pravda, sodni proces; reus, rea bi torej pomenilo „udeležen(a) v pravdi, sodnem procesu“: reos … appello non eos modo, qui arguuntur, sed omnes, quorum de re disceptatur; sic enim olim loquebantur Ci. „sodne pravdne stranke“, reos appello quorum res est Ci.)

1. zatožen (obtožen), zatožena (obtožena), kot subst. (ob)toženec, (ob)toženka, zatoženec, zatoženka: tota rea citaretur Etruria Ci., quod sacra violasset (sc. eum) reum fecerunt N. so ga obtožili, reus ad populum (pri komicijih) L., aliquem reum facere Ci. idr. ali agere O., L. pod obtožbo (tožbo) da(ja)ti, tožiti, obtožiti, zatožiti, pozvati (pozivati), (po)klicati pred sodišče; pass. reum fieri Ci. ali agi Cu. biti dan pod obtožbo, biti (ob)tožen, biti v sodnem postopku, ut socrus rea ne fiet Ci., reum peragere L., T. tožbo gnati naprej (do konca), speljati do konca, receptus reus, neque peractus T. a tožbe zoper njega niso gnali naprej, niso speljati (pripeljali) do konca, et peragar populi publicus ore reus O. in ljudstvo me bo spoznalo za popolnoma krivega, nemo est reus legibus illis Ci. nihče ni pod obtožbo; z gen. criminis, redkeje z de in abl.: se eius delicti facturum reum N. da bo dan pod obtožbo zaradi … , da bo (ob)tožen zaradi … , reus facinoris T. obtožen zločina, parricidii reus Ci., aliquem agere reum legum spretarum O., aliquem incesti reum agere Vell., postulare aliquem reum impietatis Plin. iun., qui est de vi reus Ci.; kot subst.: reus hoc nunc primum audit ab accusatore Ci., aliquem referre in reos Ci. (o pretorju) vpisati med obtožence (v imenikih obtožencev), naspr.: aliquem ex reis eximere Ci. izbrisati iz števila (imenika) obtožencev; metaf. tudi izvensodno: reus fortunae L. kriv nesreče, reus in secreto agebatur Cu. skrivoma so ga očrnili, reus belli, pacis L. okrivljen zaradi, reus culpae alienae L., communis culpae cur reus unus agor? Pr., quid fiet sonti, cum rea laudis agar O., egit me ore silente reum O., iudex reusque ad eam rem Pl., aliquem reum pro se constituere Icti. postaviti koga namesto sebe kot dolžnika (glede dolga).

2. meton. dolžen (dolžan) kaj storiti, obvezan kaj storiti, vezan na kaj: satis dandi Icti., votis Icti., suae partis tutandae L. odgovoren; od tod voti reus V. držan, dolžan (po izvršeni želji) izpolniti obljubo.