Franja

Praeciānus 3 precijánski: vinum Plin., Macr. precijansko vino (sorta vina, ki so jo pridelovali blizu Jadranskega morja).

Opomba: Po nekaterih izdajah Praetetianum Plin. pretecijánsko vino.

praecō -ōnis, m (sinkop. iz prae-dicō)

1. glasnik, oznanjevalec, klicar. Praecones so bili od države plačani služabniki, ki so delovali kot reditelji in oklicevalci na sodiščih, ob volitvah, gledaliških igrah, pogrebih in dražbah: Pl., Ter., V., H., Plin., Petr., Suet., Ap., Cl., Fest. idr., si palam praeco iussu tuo praedicasset non decumas frumenti, sed dimidias venire partis Ci., victus vestitusque sub praeconem subiectus Ci., silentium per praeconem factum L., per praeconem vendere aliquid Ci. na dražbi, bona civium voci subicere praeconis Ci. na dražbi naprodaj postaviti, Cyprium regem cum bonis omnibus sub praeconem subicere Ci., fundum subicere praeconi L. javno ponuditi v prodajo.

2. metaf. glasnik, oznanjevalec = hvalivec, hvalitelj, slavilec, slavitelj, poveličevalec: o fortunate adulescens, qui tuae virtutis Homerum praeconem inveneris! Ci.

praeda -ae, f (iz *prai-hedā, *praei-hidā, sor. s prehendo, torej = nagrabljeno, ugrabljeno; prim. star. abl. (na napisih) praidād = praedā) plen, in sicer

1. (v vojni) vojni plen: Pl., Cu., V., H., T., Lucr. idr., praeda ante parta Ci., praeda ex omnibus locis agebatur C., ex pacatis praedas agere S. pleniti po mirnih krajih, praedam ex agris agere L., praedam capere Ci. ali facere L. (u)pleniti, praeda cessit alicui L. plen je pripadel, praedae alia militum cessere L. drugo je pripadlo vojakom kot plen; tako tudi: reliqui in praedam cessere victoris Cu. so pripadli zmagovalcu kot plen.

2. (na lovu) lovína, lovski plen, ulov: Plin., Sen. ph. idr., cervi luporum praeda H., pisces mea praeda O., formicae praedam per herbas convectant V.; pesn.: veniunt nova praeda, puellae O., praeda haec mea est Pl.

3. rop: praeda praetoris Ci., praeda e templo Ci., regnum praedam sceleris sui fecit S., aliquid praedae habere S. kot rop imeti v posesti, in praedā et sanguine versari Ci.

4. zadržana najdena reč, zadržana najdba (najdenina): ostendit praedam Ph.

5. metaf. korist, dobiček: Tib., spes praedae S., cupido praedae O., reiecta praeda H., praedam ferre (imeti) H., ab aliquo magnas praedas facere N. veliko dobička imeti od koga, maximas praedas facere Ci.

praediātor -ōris, m (praedium) kupec, nakupovalec posestev, ki so bila zastavljena pri državi, ta pa jih je zarubila in dala na dražbo: neque eo minus, ut scribis, procuratores Cornifici et Appuleium praediatorem videbis Ci. ep., etsi reus locuples est et Appuleius praediator liberalis Ci. ep., nam qui mercatur a populo, praediator appellatur G., tudi = izvedenec na področju trgovinskega prava, izvedenec za trgovinsko pravo: Dig., etenim si Q. Scaevola ille augur cum de iure praediatorio consuleretur, homo iuris peritissimus consultores suos nonnumquam ad Furium et Cascellium praediatores reiciebat Ci.

praefectūra -ae, f (praefectus)

1. načelništvo, načelstvo, predstojništvo, nadzorništvo, nadzorstvo, prefektúra; v zasebnem življenju: quin ruri's in praefectura tua? Pl., villae Varr.; v javnosti: urbis Plin., annonae, vigilum, praetorii T., morum Suet., Plin. iun. nadzorstvo nravi, nadzor nad javno moralo (v času republike je imel to nalogo cenzor (censor)), aerarii ali aerarii Saturni Plin. iun., praetorio Aur., praefecturam urbi agere Eutr.

2. vojaško poveljništvo, poveljstvo (poseb. v provincah), častniška služba, prefektúra: praefecturam sumere, petere Ci., consulum praetorumque praefectura N. od konzulov in pretorjev podeljena; (pri zaveznikih): equitum Gallorum Hirt., alarum Suet.

3. provincialno (pokrajinsko) upraviteljstvo, pokrajinska uprava, uprava (upravljanje) province, (pokrajinsko) okrožje, provincialna (pokrajinska) prefektúra: Aegypti Suet.

4. meton.
a) italsko okrajno mesto, ki so ga upravljali rimski oblastniki, prefektúra: praefecturae eae appellabantur in Italiā, in quibus et ius dicebatur, et nundinae agebantur; et erat quaedam earum R. P., neque tamen magistratus suos habebant. In † qua his † (po starejših izdajah quas) legibus praefecti mittebantur quotannis qui ius dicerent Fest., neque enim regio ulla fuit nec municipium neque praefectura aut colonia Ci., nullum erat municipium, nulla praefectura, nullum consilium Ci., horum flagitiorum iste vestigiis omnia municipia, praefecturas, colonias, totam denique Italiam impressit Ci., nullum erat Italiae municipium, nulla colonia, nulla praefectura Ci., Capua in formam praefecturae redacta Vell.
b) okrožje, upravni okraj, področje uprave, upraviteljstvo, namestništvo, prefektúra: Aegyptus dividitur in praefecturas Plin., proximas sibi praefecturas petere T., neque cunctatur (sc. Vardanes) quin proximas praefecturas corripiat T.

prae-ficiō -ere -fēcī -fectum (prae in facere) postaviti (narediti, nastaviti, določiti) koga za prefékta (predstojnika, načelnika, nadzornika, poveljnika), postaviti koga čez koga ali kaj, postaviti koga na čelo koga ali česa: O. idr., aliquem provinciae Pl., praefeci rure recte qui curet tamen Pl., aliquem pecori Ci., Syriae Cu., bello gerendo Ci., bello Ci., tantis rebus Ci., pontifices sacris Ci., certum magistratum alicui procurationi Ci., aliquem in exercitu Ci. izročiti (zaupati) komu poveljstvo, podeliti komu častniško službo (prefekturo), postaviti koga za častnika (prefekta), munitioni, Galliae, provinciae C., legatos legationibus C., lucis Avernis V., post suffragante Theramene populi scito restituitur parique absens imperio praeficitur N. biti postavljen (nastavljen) za poveljnika z enako oblastjo (z enakimi pooblastili), exercitui, classi N., ei rei Datamen praefecit N. vodstvo pri tem podvigu je zaupal Datamu, aliquem negotio praeficere N. izvršitev naloge zaupati komu, certos N. določiti (odrediti) zanesljive ljudi, sacerdotes suos cuique deorum praeficere L. slehernemu izmed bogov postaviti (določiti) svečenike za opravljanje bogoslužja, sacerdotio Neptuni Plin., libertos rationibus, libellis et epistulis T., aliquem provinciae T. — Od tod subst. pt. pf. praefectus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, poveljnik, prefékt.

1. v zasebnem življenju: praefectos (sc. familiarum) alacriores faciundum praemiis Varr., nec mulieribus praefectus praeponatur Ci., his (sc. Graeculis philosophis) utitur quasi praefectis libidinum suarum Ci.; šalj.: praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell. največji sladokusci in rafinirani uživači.

2. v javnosti
a) kot naslov raznih civilnih in vojaških oblastnikov (prim. praefectura): praefectus gymnasii (= gr. γυμνασιάρχης) Pl. gimnaziárh, praefectus moribus mulierum (= gr. γυναικονόμος) Pl. nadzornik ženskih nravi (ženske morale) in domače discipline, praefectus morum N. ali moribus Ci. nravi, praefectus custodum N. prefekt (poveljnik) straže, praefectus nocturnae custodiae Ap. prefekt (poveljnik) nočne straže (nočnih straž), praefectus vigilum T., Icti. ali vigilibus Icti. prefekt (načelnik) redarjev oz. nočne straže (poveljnik kohort, ki so skrbele tudi za požarno varnost), praefectus annonae L. ali rei frumentariae T. prefekt za oskrbo z žitom, nadzornik žitarstva, višji tržni nadzornik, preskrbovalec živeža, oskrbovalec z živežem, praefectus aerarii (aerario) L., Plin. iun. prefekt (nadzornik) državne blagajne = zakladnik, zakladničar, praefectus urbis (urbi) Varr. ap. Gell., L., T., Plin., Gell., Suet., Icti. (tudi samo praefectus Suet.) mestni prefekt, mestni (= rimski) poglavar (= rimski župan), upravitelj Rima, v času republike le namestnik odsotnega konzula, za časa cesarjev stalna služba s svojim sodstvom; odgovoren je bil za ohranjanje reda in miru znotraj mestnih meja in s tem namenom je pod svojo oblastjo imel tri mestne kohorte (= policijski oddelki, cohortes urbanae) = praefectus urbicus Lamp., praefectus castrorum (castris) T., Vell. taborski prefekt, nadzornik postavitve tabora, ki je skrbel za postavljanje tabora in pripravo vseh za postavitev potrebnih stvari, praefectus fabrum C., N., Vell. prefekt rokodelcev, poveljnik inženirskega oddelka, vodja vojaškega tehničnega oddelka, tudi = delovodja: Ci., praefectus praetorii T., Suet. ali praetorio Veg., Icti. ali praetorianorum Suet. ali praetoriarum cohortium T. (tudi samo praefectus Plin. iun.) prefekt pretorijancev, pretorij(an)ski prefekt, poveljnik cesarske telesne straže (pod njegovim poveljstvom je bilo devet elitnih kohort pretorijancev (cohortes praetoriae)), v poznem cesarstvu tudi upravitelj oz. namestnik v enem od štirih glavnih delov rimskega cesarstva, toda praefectus cohortis (praetoriae) T. častnik, oficir, praefectus legionis T., Suet. legijski prefekt, prefekt legije, poveljnik legije, legijski poveljnik (v času republike imenovan legatus legat), praefectus classis L., Ci., N., T., Plin. mornariški prefekt, prefekt (poveljnik) ladjevja (brodovja, mornarice), admiral, praefectus navis poveljnik ladje, ladjevodja, kapitan, v pl. praefecti navium L., Fl.
b) poveljnik oddelka vojske (bodisi konjeniškega krila (ala) ali kohorte (cohors) v pehoti): praefectus equitum Gallorum Hirt., alae T., cohortis T., pogosto samo praefectus C., Ci., N. (vojaški) poveljnik.
c) α) v rimskem cesarstvu cesarski namestnik, cesarski upravitelj, prefékt: praefectus Aegypti Suet., Alpium Plin. Od tod β) preneseno na nerimske razmere (za poveljnike in visoke državne uradnike Perzijcev in drugih azijskih narodov): Lydiae, Ioniae totiusque Phrygiae N. satrap, praefecti regii N. satrapi, praefectus regius L. ali regis S. ali Cassandri N. general, podpoveljnik, paša, v sklopu tudi samo praefectus Fl.

prae-fīgō -ere -fīxī -fīxum (prae in fīgere)

1. spredaj pritrditi (pritrjevati), spredaj pribi(ja)ti, spredaj natakniti (natikati), nabosti (nabadati), prebosti (prebadati), spredaj pritakniti (pritikati): ripa erat acutis sudibus praefixis munita C. utrjen(a) s spredaj zabitimi koli, capita in hastis praefigere V. natakniti na sulice; z dat.: puppibus arma praefigere V., praefigere aeneos cancellos foraminibus Col., rostrum lupi villarum portis Plin., caput praefixum hastae Suet., vexillum in biremis puppe praefigere Suet.; pesn.: et potis es nigrum vitio praefigere theta? Pers. obsoditi, zavreči (Θ, kratica = gr. ΘΑΝΑΤΟΣ (ϑάνατος smrt); to črko so sodniki v pravdah krvnega sodstva pripisali imenu na smrt obsojenega toženca).

2. spredaj obi(ja)ti, spredaj okovati: asseres enim pedum XII cuspidibus praefixi C. spredaj z železom okovane, ferratis praefigunt ora capistris V. oklepajo gobec z nagobčniki, hastae ferro praefixae Cu., spicula auro praefixa Cu., iacula ferro praefixa L., praefixa cornua ferro O.

3. zapreti (zapirati): prospectum Plin., praefixae fenestrae Icti.

4. prebosti: statque latus praefixa veru, stat saucia pectus Tib.

5. metaf. očarati: cum vero comperit noctes suas iuveni[s] necessitatibus magicis et cantato perisse ferro, quam tum illa praefixum clausumque tumulum nudis cecidit uberibus Ps.-Q.

(prae-for) -fārī -fātus sum (prae in fārī) V rabi so le obl.: praefatur, praefamur, praefabantur, praefarer, praefarentur, praefati sumus, praefatus fuero, praefari, praefante, praefantes, praefatus, praefandus in star. imper. praefato ali praefamino) (po)prej reči (povedati, govoriti).

1. (kot relig. t.t.) (kakemu nabožnemu ali sploh resnemu dejanju) uvodno besedilo (proslov) govoriti, komu (po)prej opraviti (opravljati) molitev, (po)prej (z)moliti, (po)prej pomoliti h komu: maiores nostri omnibus rebus agendis „quod bonum, faustum, felix esset“ praefabantur Ci., praefari sollemne carmen precationis L., ture, vino Iovi praefato Ca. poprej opravi molitev (zmoli k) Jupitru ob kadilu in vinu; pesn. (z acc. personae oz. božanstva): divos V. ali Iovem vino praefamino Ca. zmoli k bogovom (k Jupitru).

2. (v govoru ali spisu) (po)prej omeniti (omenjati), (iz)reči, govoriti, povedati, navesti (navajati): Ap. idr., quae de deorum naturā praefati sumus Ci., in parte operis mei licet mihi praefari bellum me scripturum L., cum praefatus fuero Col. ko končam svoje (predhodne, uvodne) opombe, sed iam praefari desinamus Col. toda dovolj predgovora (uvoda, predslovja), Aristoteles diversa tradit, vir quem in his magna secuturus ex parte praefandum reor Plin. vnaprej omeniti (kot avtoriteto); occ.: veniam libertati Iust. vnaprej prositi za opravičilo (spregled, prizanesljivost) za svojo prostodušnost, vnaprej se opravičiti za svojo prostodušnost, enako tudi samo veniam Ap., honorem Ci. reči „s slovesom“ („s slavo“, „s častjo“), reči (govoriti, povedati) „sloves“ („slava“, „čast“), praefandi umoris e corpore effluvium Plin. vlage, za katero se je treba prej opravičiti (je treba prositi za prizanesljivost, ki zahteva opravičilo) = iztrebki, otrebki, praefanda Q. = turpia dictu, maxime nefaria et honore praefanda Min., adulescens praefatur arrogantius et elatius, quam aetatem eius decebat Gell.

3. prerokovati, vedeževati: talia praefantes quondam felicia Pelei carmina divino cecinerunt pectore Parcae Cat., quem ad modum cordi esse divis [e] carminibus praefarentur L.; z ACI: sibi Asiam sufficere praefatus Iust. preroško je opomnil, preroško opomnivši.

4. narekovati: et melicos lyricosque modos praefando (nekatere izdaje profando) novabis Aus. — Pt. pf. praefātus s pass. pomenom: Icti. in pozni pisci: condemnatus ex praefatis causis Dig., iura Dig., sic etiam nostro praefatus habebere libro Aus. omenjen na začetku knjige, sine honoribus praefatis appellare aliquid Arn. ne da bi omenil, vir praefatā reverentiā nominandus Vop. Od tod praefātum -ī, n = praefātiō predgovor, uvod: praefato opus est Symm.

praegūstātor -ōris, m (praegūstāre) (pred)pokuš(ev)alec, (pred)okuš(ev)alec, ki je pred velikašem pokusil hrano in pijačo, ki so jo prinesli na mizo (na rimskem dvoru jih je bilo toliko, da so imeli lasten kolegij pod vodstvom prokuratorja): quidam tradunt epulanti in arce cum sacerdotibus per Halotum spadonem praegustatorem Suet.; pren.: libidinum tuarum Ci., in omnibus nuptiis praegustator (sc. castitatis nuptarum) Lact.

praeligāneus 3 (praelegere) prej izbran, prej prebran, prej nabran: uvas miscellas, vinum praeliganeum quod operarii bibant, ubi tempus erit, legito Ca. podberina (slabša vrsta vina, ki so ga pridelovali iz slabega ali nezrelega grozdja, nabranega pred redno trgatvijo).

prae-occupō -āre -āvī -ātum (prae in occupāre)

1. (vna)prej (zgodaj, predhodno) zasesti (zasedati), polastiti (polaščati) se česa: Macedoniam N., iter, vias C., loca opportuna L.

2. metaf.
a) (vna)prej obvze(ma)ti, (vna)prej prevze(ma)ti, (vna)prej obvez(ov)ati, (vna)prej vezati, (vna)prej pridobi(va)ti zase, (vna)prej si nakloniti (naklanjati) si, (vna)prej si pridobi(va)ti naklonjenost koga: Sen. ph., Petr. idr., animos timor praeoccupaverat Ci., omnia praeccupavit accusator L., praeoccupatum sese legatione a Cn. Pompeio C. da ga veže legatstvo na Gneja Pompeja, collegae gratiam apud plebem praeoccupant L. si (vnaprej) pridobivajo, praeoccupati beneficio animi L.; pleonast. v zvezi z ante: praeoccupatos iam ante ab Hannibale Gallorum animos esse L.
b) prehite(va)ti, presenetiti (presenečati): ne alteruter alterum praeoccuparet N., ne adventu Pompei praeoccuparetur (sc. Domitius) C.; z inf.: legem ipsi praeoccupaverant ferre L. podvizali so se, da so prej predložili zakon(ski predlog).
c) (vna)prej (poprej) omeniti (omenjati): quod superius praeoccupando iam dixit Aug.

prae-rogātīvus 3 (praerogāre) najprej (prvi) za mnenje vprašan, najprej (prvi) glasujoč, prerogatíven: centuria praerogativa (Ci.) ali nav. samo subst. praerogātīva -ae, f (držpr. t.t.) prerogatívna centúrija, izžrebana, da na komicijah (volitvah) glasuje prva: Ci., L., Aus., Fest. idr. (tribus praerogativa prerogatívna tríbus (tríbua), h kateri spada posamezna (prerogativna) centurija: Asc.), praerogativam referre Ci. poročati o glasovanju prve centurije, omen valet praerogativae Ci. glasovanje prerogativne centurije velja za ugodno (pred)znamenje, je kot dobro (pred)znamenje odločilno, ker so se vse druge centurije večinoma zgledovale po njej, še zlasti če se je v njenem imenu skrival kak dober pomen (npr. Valeria). — Od tod metaf. subst. praerogātīva -ae, f

1. predvolitve, predhodne volitve, predizbor: militaris ali comitiorum militarium L.

2. ugodno (pred)znamenje, ugoden (pred)znak, ugoden pomen: praerogativa triumphi, voluntatis Ci., praerogativa fecunditatis in feminis Plin.

3. predpravica, posebna pravica, posebna ugodnost, posebna prednost, poseben privilegij, prerogatív: Icti., decoris in gemmis Plin., militares praerogativae Lamp., uti praerogativā deductionis Ulp. (Dig.).

prae-rumpō -ere -rūpī -ruptum (prae in rumpere) spredaj (od)trgati, spredaj odtrgati (odtrgovati, odtrgavati), spredaj pretrgati (pretrgavati, pretrgovati), spredaj (od)lomiti (odlamljati): retinacula O., funes praerumpebantur C. so se trgale, uncus praerumpitur Col. se odlomi; metaf.: sermo praeruptus Sen. ph. (od)sekan govor. — Od tod adj. pt. pf. prae-ruptus 3

1. strm, stŕmen (strmán), strminast, strmovit), brežen, nagnjen, prepaden: desperatis campestribus locis loca praerupta tentant C., descensus C., fossae T., mons Cu., Cat., aquae mons V., praeruptior collis Col., praerupta saxa Ci., praeruptissima saxa Hirt.; subst. praerupta -ōrum, n strmine, strmi prepadi, brezna, višine, vzpetine, hribi, skalovje, pečevje: L., Cu., Plin., Hier.

2. metaf. osoren, oduren, ogaben, gnusen, odbijajoč: iuvenis animo praeruptus V. odurne nravi, odurne narave, odurnega značaja, audacia Ci. vratolomna (blazna) drznost (smelost), dominatio T. ostra, nedostopna oblast (vladavina), periculum Vell. skrajna nevarnost, seditio Icti. nevaren upor.

praestō¹, adv. (iz *prae-sitō „pred [nami] ležeč“), le v zvezi z esse

1. vpričo, navzoč, pred očmi koga, pri roki (rokah), na razpolago, na voljo, na uslugo, na službo, pripravljen na namig koga: Pl., Acc., Cu., Iust., Corn., Lucr., Tib., Stat., Lact. idr., praesto esse (= adesse) Ter. tu biti, biti navzoč, javiti (javljati) se, ad nutum alicuius praesto esse Ci., ibi mihi praesto fuit cum litteris tuis Ci. je prišel k meni, quaestores consulibus ad ministeria belli praesto esse L., tibi nulla fuit clementia praesto? Cat. ali se ti ni zganilo nobeno sočutje? ali ti ni vzbudilo nobenega usmiljenja?, principes sibi esse praesto Cordubae voluit C. naj se mu pridejo poklonit; v negativnem pomenu: quaestores cum fascibus mihi praesto fuerunt Ci. so prišli nadme.

2. v pomoč, v korist: ius civile didicit, praesto multis fuit Ci., operae meae praesto sunt omnibus Ci. pospešujejo vse, pomagajo vsem, saluti tuae praesto futurum Ci.

prae-stō² -āre -stitī -stitum, toda praestātūrus (v glag. se pomensko združujeta praestō iz prae in stāre „stojim pred kom“ in praestō iz praes + stō „stojim kot porok“ = „porokujem, sem porok, jamčim“)

I. intr.

1. stati pred kom, čim; metaf. odlikovati se, biti boljši: inter suos Ci., in aliquā re Lucr., aliquā re Ci., civitas inter Belgas minime multitudine praestabat C.; occ. (v negativnem pomenu): probro atque petulantiā S., truculentiā caeli praestat Germania T.; z dat. odlikovati se (pred kom), preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati) koga: Ter., H., Lucr. idr., Helvetii virtute omnibus praestant C., nostri maiores praestiterunt ceteris gentibus prudentiā Ci., praestare regi corporis habitu Cu.; tudi z acc.: eloquentiā omnes tum praestabat V., Hannibal ceteros imperatores praestitit prudentiā L.; impers. praestat (z inf.) bolje biti (bolje je): C. idr., praestat in eandem recidere fortunam Ci., sed motos praestat componere fluctus V.; v komparaciji: Pl. idr., pudere quam pigere praestat Pl., accipere quam facere praestat iniuriam Ci., mori millies praestat quam haec nati Ci. —

II. trans.

1. da(ja)ti na razpolago (na voljo), priskrbeti (priskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), podeliti (podeljevati), zagotoviti (zagotavljati): Col., Plin. iun., Suet. idr., hos usūs O., annonam Ci., exercitui stipendium L., sucos alumno O., senatui sententiam Ci. oddati glas, voluptatem sapienti Ci., balnea fortunatam praestantia vitam H., hosti terga praestare T. (ret. nam. dare, praebere); occ. v kakem stanju (položaju) vzdrževati, ohraniti (ohranjati): aliquem finibus certis Ci., rem publicam Ci., omnia Lucr.; z dvojnim acc.: Gell. idr., socios salvos Ci., aliquem incolumem H., iter mihi tutum praestiterunt Ci. so mi naredili varno, so mi zavarovali, praestare alicui mare tutum O. poskrbeti, da bo morje varno.

2. storiti (delati), izvršiti (izvrševati), kar je kdo dolžan, opraviti (opravljati), izpolniti (izpolnjevati): suum munus Ci., officium (alicui) C., id, quod pollicitus est, praestitit N. je vestno izpolnil, kar je bil obljubil, operam iure militari C. opravljati vojaško službo, nobilitatem equitum praestant C. so gibčni (okretni) kakor konjeniki, praestare vicem S., O., Ph. biti namestnik, nadomeščati koga, regi iusta Cu. izkaz(ov)ati zadnjo (poslednjo) čast; occ. izkaz(ov)ati, (po)nuditi (ponujati): hospitium Ph., honorem O., honorem debitum patri Ci., pietatem patriae Ci., benevolentiam alicui Ci., Cu., frequentiam atque officium alicui Hirt. v velikem številu se pokloniti komu.

3. javno (očitno, nazorno) (po)kazati ali izraziti (izražati): fidem Ci., L. zvestobo, hostes tantam virtutem praestiterunt C., namque eam voluntatem, quam exspectaram, praestiterunt Ci., vel magnum praestet Achillem V. naj se izkaže za drugega Ahila; refl.: victoria se praestet O.; večinoma s predik. acc. (po)kazati se, izkaz(ov)ati se: mens se praestitit invictam O., gravem se in amicitiā Ci., invictum se a labore Ci., se incolumem Lucr.

4. biti porok, porokovati, (za)jamčiti, (za)garantirati (za koga, kaj), zagotoviti (zagotavljati), biti odgovoren: alios, ceteros Plin. iun., Messalam Caesari Ci., (sc. Pompeium minime) periculum eorum praestare C. nikakor ne jamči za njihovo nevarnost, emptori damnum Ci. ali quidquid incommodi est in mancipio, id praestare debet venditor Ci. za škodo jamčiti = zagotoviti (zagotavljati) odškodnino, povrniti škodo, qui se nexu obligavit, is periculum iudicii praestare debet Ci. mora nase vzeti (prevzeti), in hac custodiā provinciae non se unum, sed omnes ministros imperi tui sociis et civibus et rei publicae praestare Ci. jamčiti (= biti odgovoren) ne le zase, ampak za vse podrejene uradnike, praestare dictum, vitium, invidiam, factum alicuius Ci., a vi Ci. za silo (nasilje), de re, de me Ci.; s finalnim stavkom: Plin. idr., praestari non potuit, ne … Cu. — Od tod adj. pt. pr. praestāns -antis, adv. praestanter (komp. praestantius, superl. praestantissimē)

1. odlikujoč se, odličen, izvrsten, imeniten, izboren, izreden, izjemen: Iuv., Lucr., Stat., Gell. idr., fides C., munus, corpus V., amor O., quid sapiente possit esse praestantius? praestantissimus civis Ci., praestantius (trdovratneje) odisse facit (haec passio) Cael., eloqui praestantissime posse Q., lichenas oris praestantissime vincere (odpravljati) Plin. (o nekem zdravilu); večinoma z abl.: homo gravitate et prudentiā praestatus Ci., praestantes virtute L., viri cum claritate tum usu belli praestantes N., virginibus praestantior omnibus Herse O.; z in z abl.: in armis praestantior quam in togā Ci., Plato in illis artibus praestantissimus Ci.; z loc.: Sil., Stat. idr., animi V., praestantissimus sapientiae T.; z inf.: non praestantior alter ciere viros V.

2. occ.
a) neutruden, neutrudljiv, neumoren, velik: labor Lucr.
b) delujoč, dejaven, učinkovit, učinkujoč: calamus praestantior odore Plin., praestantissima auxilia Plin.
c) occ. praestantissimus kot naslov poznejših cesarjev presvetli: Tert.

Opomba: Nenav. pf. praestavit, praestavimus Paul., Icti., praestarim Ulp. (Dig.); pt. pf. praestatus Plin.; inf. fut. pass. praestatum iri Pomp. (Dig.), praestitum iri Dig.; pt. pf. praestatus Plin., praestitus L., Prud., Paul. Nol.

praesul -ulis, m, f (*praesilīre)

1. prvi skakalec (skakalka), prvi plesalec (plesalka), predplesalec (predplesalka), kolovodja, prézul: praesulem sibi non placuisse ludis (pri igrah) Ci., pervulgatum iam illud de praesule Ci.; occ. prézul = vrhovni svečenik (predstojnik, načelnik, vodja) Salijcev (salijskih svečenikov), Marsovih svečenikov, ki so vsako leto med skakanjem ali plesom po mestu nosili ancilije (ancilia): Aur.

2. metaf.
a) pred(stoj)nik (pred(stoj)nica), načelnik (načelnica): Amm., senati Aus., fori Sid., agri Pall.
b) prvak, mojster (v svoji stroki): omnis eloquentiae praesul Prisc.

prae-tegō -ere -tēxī -tēctum (prae in tegere) spredaj pokri(va)ti, spredaj zakri(va)ti: praetecto capite Cael., praetectis lanā aut veste locis Cael.; metaf. zakri(va)ti = (za)ščititi, (za)varovati: quae saxa somnum (sc. tuum) praetexerint Plin. iun. katere pečine so te ščitile v spanju, vitia capillis et pallio et divitiis praetegebat Lact.

praetervectiō -ōnis, f (praetervehī) vožnja mimo česa, objadranje: in praetervectione omnium, qui ultro citroque navigarent Ci. tam (na točki), kjer so se morali peljati mimo vsi, ki …

prae-texō -ere -texuī -textum (prae in texere)

1. spredaj opremiti (opremljati) s kako tkanino, obši(va)ti, obkrojiti (obkrojevati), (ob)robiti (obrobljati): purpura saepe tuos praetexit amictūs O., toga ali tunica purpurā praetexta L., toga praetexta Ci., Vell. ali subst. praetexta -ae, f: Luc. fr., Ci., T., Pr., Val. Max. idr. ali (pesn.) praetextum velamen Sil. s škrlatom obrobljena toga, ki so jo nosili rimski kralji, višji oblastniki in državni uradniki, svečeniki, pa tudi svobodnorojeni dečki do 17. leta; od tod praetextus senatus Pr. s škrlatnoobrobljeno (bagrenoobrobljeno) togo ogrnjeni senat, senat, ogrnjen v toge, obrobljene s škrlatom; meton. praetexta -ae, f (sc. fabula) pretéksta = rimska narodna tragedija (žaloigra), ki je obravnavala rimsko nacionalno tematiko; kot junaki so v njej nastopali rimski odličniki v togi, obrobljeni s škrlatom (naspr. togata (sc. fabula) gl. togātus): H., Asin. Poll. ap. Ci. ep.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati) koga (kaj) pred koga (kaj), predpostaviti (predstavljati), na čelo postaviti (postavljati): retia piscibus Plin., nomina auctorum ali auctores volumini Plin., tibi maximus honor postibus praetexi Plin. iun. stati (kot kip) ob podbojih svetišč.
b) (ob)robiti (obrobljati), spredaj opremiti (opremljati), spredaj zakri(va)ti: ripas arundine V., puppes praetexant litora V. „robijo obrežje“ = stojijo pred obrežjem, montes eas gentes praetexunt Plin. stojijo (se dvigajo, se razprostirajo) pred temi ljudstvi, nationes Rheno praetexuntur T. bivajo za Renom, se razprostirajo ob Renu, carmen primis litteris sententiā praetexitur Ci. prvi verzi pesmi tvorijo (vsebujejo) rek, v prvih verzih pesmi se skriva rek, natura omnia lenioribus principiis praetexuit Ci. je vse opremila z … = povsod skrbi za lahne prehode = ne dela (pre)skokov.
c) (o)krasiti, (o)lepšati, (o)dičiti: Augusto praetextum nomine templum O., littera praetexat fastigia chartae Tib. moje ime naj stoji kot napis na … ; occ. prikriti (prikrivati), zakriti (zakrivati), skriti (skrivati) = lepšati, lepotiti, olepš(ev)ati: Cl., culpam nomine coniugii V.
d) kot pretvezo (kot izgovor, v pretvezo, v izgovor) navesti (navajati), za pretvezo (izgovor) imeti, izgovoriti (izgovarjati) se: Iust., Val. Max. idr., cupiditatem triumphi Ci., libertas et speciosa nomina praetexuntur T., honestiorem causam (sc. esse) libertatis quam servitutis praetexi titulo (dat.) L. da je kot izvesek častneje navesti (uporabiti) zadevo svobode kot pa sužnosti; z ACI: esse rem publicam Vell., servatam ab eo filiam T. — Od tod subst. pt. pf. praetextum -ī, n

1. okras(je), nakit, dika, ponos, slava: rei publicae Sen. ph., abiecto honoris praetexto Val. Max.

2. pretveza, izgovor: Sen. rh., Suet., rei publicae T., Ravennam revertit praetexto classem adloquendi T. pod pretvezo (z izgovorom), da hoče nagovoriti ladjevje.

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.