Franja

pīstor -ōris, m (pīnsere phati) phač, ki pha (tre) žito v možnarju ali ročnem mlinu, od tod

1. mlinar: quom a pistore panem petimus, vinum ex oenopolio, si aes habent, dant mercem Pl., tum pistores scrofipasci qui alunt furfuri[bus] sues Pl., fit Atei Capitonis sententia cocos tum panem lautioribus coquere solitos, pistoresque tantum eos, qui far pisebant, nominatos Plin.

2. (kruho)pek, slaščičar: Ci., Plin. iun., Sen. ph., Mart. idr., tuus pistor bonum facit panem Varr. — Kot Jupitrov vzdevek (Pistor), ker je na Kapitolu obkoljene Rimljane pripravil do tega, da so na Galce, ki so jih oblegali, metali kruh, češ da ga imajo dosti: O., Lact. — Od tod adj. Pīstorēnsis (pīstorēnsis) -e pekarski, pekovski: multis et multigeneribus opus est tibi militibus: primumdum opus est Pistorensibus, eorum sunt aliquot genera Pistorensium Pl. (šalj. natolcevajoč na mesto Pistorium) = „Pekovci“, „Peki“.

pīstrīnum -ī, n (pīstor) sprva phalnica, stope, potem mlin, ki so ga morali včasih nam. živine za kazen gnati sužnji: Luc. fr., si communiter pisunt, qua ex parte politori pars est, eam partem in pistrinum politor Ca., in pistrino molere Ter., aliquem in pistrinum tradere Pl. ali dare, dedere Ter. ali submittere Sen. ph. ali conicere Ulp. (Dig.), in pistrinum detrudi Ci., homo pistrino dignus Ter., far in pistrino pinsare ac torerre Varr., in pistrino pinsere farinam Varr., modo unguentariam tabernam modo pistrinum … exercuisse Suet., caballos, qui in pistrinis essent Pomp., pistori operam locare Gell. V teh mlinih so tudi pitali svinje z otrobi: Pl. in pekli kruh, od tod: pistrinum exercere Ap. = biti mlinar in pek, ukvarjati se z mlinarstvom in pekarstvom, mlinariti in pekariti; metaf. (preg.): in eodem pistrino vivere cum aliquo Ci. = biti vprežen v isti jarem s kom.

pithana -ōn, n pl. (gr. πιϑανά) „Verjetnosti“, naslov dela Antistija Labeona, v katerem so bile zbrane odločitve v posameznih pravnih primerih: Paul. (Dig.), Ulp. (Dig.)

Pithēcūsa -ae, f (Mel.) in pl. Pithēcūsae -arum, f (L., O.) (Πιϑηκοῦσα, Πιϑηκοῦσαι; πίϑηκος opica) Pitekúza =„Opičji otok“, otok v Tirenskem morju blizu Kum (zdaj Ischia). Nekateri avtorji so s tem imenom zaznamovali dva otoka, torej Pitekúzi oz. „Opičja otoka“ (prim. Aenāria in Inarimē; zdaj Ischia in Procida).

Pityūs, acc. -ūnta, f (Πιτυοῦς) Pitiúnt, mesto v azijski Sarmatiji, ki so ga ustanovili Grki: Plin., Amm.

pix, picis, f (prim. gr. πίσσα [iz *πικ-ῐα] smola, lit. pìkis smola; tudi stvnem. pëh in nem. Pech sta izpos. iz lat.) rastlinska, drevesna smola, poseb. raztopljena, tudi têr, katran, zemeljska smola, bitúmen (starejše déget, gen. degta) ali žgana smola: Col., V., Plin., Vulg., Aug. idr., postes inducere pice Pl., cupas taedā ac pice refertas C., p. fervefacta C., cupas sevo, pice, scandulis complere C., pix sulphure et taeda mixta S., pice linere aliquid L. (o)smoliti, aliquid pice ungere, saturare Vitr.; sužnjem so za kazen na kožo kapali vrelo smolo, včasih pa so jih premazali s smolo in nasmoljene zažgali: at pol te, si hic sapiat senex, pix atra agitet apud carnificem tuoque capiti inluceat Pl., verbera carnifices robur pix lammina taedae Lucr.; pl. = smolni kosi, smolne kepe, kepe smole: Idaeasque pices V., ut pices navium solverentur Aug.

Plānāsia -ae, f (Πλανασία) Planázija, otok južno od Elbe (zdaj Pianosa); v času cesarjev so nanj izganjali oporečnike: Varr., T.

Plataeae -ārum, f (Πλαταιαί) Platáje, mesto v Bojotiji, kjer so Grki l. 479 premagali Perzijce (zdaj ruševine vzhodno od mesta Kokla): Ci., N., Iust. — Od tod preb. Plataeēnsēs -ium, m Platájci: N., Iust.; adj. Platāicus 3 (Πλαταϊκός) platájski, pri Platájah: proelium Vitr.

plaudō (plōdō) -ere, plausī (plōsī), plausum (plōsum)

I. trans. s ploskom udariti (udarjati), pleskniti (plesketati), ploskniti (ploskati), biti s čim kaj, kam, ob (na) kaj, po čem: pectora (sc. equorum) manu O., circumstant properi aurigae manibusque lacessunt pectora plausa cavis V., cervicem V. (po)trep(lj)ati, pedibus choreas V. topotaje rajati, plausis alis O. plesketaje (frfotaje) s perutmi (krili). —

II. intr.

1. s ploskom (ploskajoče, tleskajoče) udariti (udarjati), ploskniti (ploskati), pleskniti (plesk(et)áti), tleskniti (tleskati): sumptis quin candida pennis ipsa sibi plaudat crepitante ciconia rostro O. klopoče, garrula limoso prospexit ab elice perdix et plausit pennis O. je zaplesketala (plesknila), je udarila s krili, je zaprhutala, et alis plaudentem nigra figit sub nube columbam V., aversae inter se manus collisae non plaudunt Sen. ph., non Lybico molles plauduntur pectine telae Ps.-V. (Ciris).

2. occ. z rokami ploskati v pohvalo, aplavdirati, prirediti (prirejati) ovacije (v gledališču itd.): clare plaudere, clare plaudere manibus Pl., his in theatro plaudebatur Ci., manus in plaudendo consumere Ci., huic ita plausum est, uti Pompeio plaudi solebat Ci., qui Curioni stantes plauserant Ci., a stantibus plausum esse Suet., plaudere manu, percutere pede Ambr.; komediografi so svoje igre zaključevali s pozivom poslušalcem, naj ploskajo („plaudite!“), od tod: usque ad „plaudite“ venire Ci. do konca igre, donec cantor „vos plaudite“ dicat H.

3. metaf. (po)hvaliti, hvalo da(ja)ti (peti): te curaturum fumo ut combureretur plaudente totā provinciā Ci., versibus alicuius O., ineptiis meis T. (Dial.), ingeniis non ille favet plauditque sepultis H., diis hominibusque plaudentibus Ci., populus me sibilat, at mihi plaudo ipse domi (znamenje samovšečnosti) H., nec ipse tibi plaudis Plin. iun., Apollodoro plaudit imbrifer Nilus Mart.

4. (kot znamenje neodobravanja, nezadovoljstva) s ploskanjem ali cepetanjem (topotanjem, butanjem z nogo ob tla) ne odobravati, izražati nezadovoljstvo: in aliquem Min.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plaudebit: Vulg.

Plautius (vulg. Plōtius) 3 Plávtij(ev) (Plávcij(ev)), Plótij(ev) (Plócij(ev)), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani predstavniki tega rodu so:

1. M. Plautius Silvanus Mark Plavtij Silvan, ki je kot ljudski tribun s svojim zakonom (lex Plautia Papiria) končal zavezniško vojno: Ci.

2. L. Plotius Lucij Plótij, pesnik: Ci.

3. Plotius Tucca Plótij Tuka, pesnik, Vergilijev prijatelj. Kot adj. Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): lex Plautia (Plotia) S., Ci. fr., enako tudi samo Plotia Ci. ep.; rogatio Plotia (Plautia) Suet., Gell. — Od tod adj. Plautiānus (Plōtiānus) 3 Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): bona Plotiana Ci. (nekega) Plotija, fabulae Gell.

plēbēius 3 (plēbs)

1. iz navadnega (preprostega, revnega) ljudstva, drhali (gen.), sodrge (gen.), plebejski: T., Iuv. idr., homo, familiae Ci., consul, leges, virgo, magistratus, caenum, aedilitas, certamina L., Pudicitia (pooseb.) L., ludi plebeii L. plebejske igre, ki so jih v Rimu vsako leto prirejali plebejski edili, chorus O., stirps Stat.; subst.
a) plēbēius -ī, m, (naspr. patricius), pl. plēbēiī in plebēī (naspr. patricii, patres) neplemenitnik, neplemič, neplemenitaš, plebejec: Petr., palam muttire plebeio piaculum est Enn., pauperem plebeium atque proletarium Ca., cum his plebeios esse coniunctos Ci., adoptatum patricium a plebeio Ci. ep., rogationem tulit … ut plebeii magistratus fierent L., ut e plebeiis pateret summus honos L., dummodo ne quis in plebeio operis publici poenam … excedat Ulp. (Dig.).
b) plēbēia -ae, f neplemenitnica, neplemkinja, neplemenitašinja, plebejka (naspr. patricia): si plebeiam patricius duxerit L.

2. plebejski, navaden, preprost, plebsu (plebejcem, navadnemu ljudstvu) pripadajoč, za plebs (plebejce, navadno ljudstvo) značilen (tipičen) ali primeren, ljudski, prostaški, vulgaren, tudi navaden, nizek, skromen, prav nič poseben, neznaten, nepomemben, vsakdanji, povprečen: sermo Ci., philosophi Ci., purpura plebeia ac paene fusca Ci., praetorium Ci., vestis Lucr., plebeii sanguinis pulli Col., semen Col. (o čebelah), ira, beneficium, panis Sen. ph., domus Sen. tr., vinum, gemma, charta Plin., beta Pers., sanguis, iura Stat., Venus Mart., verbum Gell., humanitas Ap., at albus anser et pictis anas involuta pennis plebeium sapit Petr.

plēctrum -ī, n (tuj. πλῆκτρον)

1. klinček, s katerim so brenkali po strunah, brenkalni klinček, brenkalce, tŕzalica: Ci. idr. tenuit manus altera plectrum O.

2. pesn. meton.
a) plunka, lutnja, citre: plectro modulatus eburno Tib., aureum H.
b) način petja, lirska pesem: levius, maius H.

3. krmilo: non plectro ratis aut frangendae in vulnera prorae parcitur Sil.

Plīnius 3 Plínij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. C. Plinius Secundus (imenovan tudi maior starejši) Gaj Plinij Sekund (starejši), naravoslovec, avtor ohranjenega enciklopedičnega dela z naslovom Naturalis historia „Naravoslovje“ v 37 knjigah; umrl je ob izbruhu ognjenika Vezuv l. 79 po Kr., star 56 let: Plin. iun.

2. njegov nečak (sin njegove sestre) in posinovljenec C. Plinius Secundus (imenovan tudi iunior mlajši) Gaj Plinij Sekund (mlajši), rojen l. 62 po Kr. v Novem Komu (Novum Comum), v času Trajana cesarski namestnik v Bitiniji, avtor hvalnice na čast Trajanu in zbirke pisem, umrl ok. l. 114 po Kr.

3. Plinius Valeriānus Plinij Valerijan, zdravnik in pisec del o medicini; živel je malo pred obdobjem cesarja Konstantina. — Adj. Plīniānus 3 Plínijev: principatus duracinis quae Pliniana Campania appellat, in Belgica vero Lusitanis, in ripis etiam Rheni Plin.

plīstolochia -ae, f (gr. *πλειστολοχία) bot. plistolóhija, plejstolóhija

1. vrsta rastl. podraščec (Aristolochia Linn.), ki so jo menda uporabljali za pospešitev poroda: Plin.

2. = althaea: Plin.

plōrō -āre -āvī -ātum (prim. pluō, pluit)

I. intr.

1. kričati, kriče klicati: in Servi Tulli haec est: „si parentem puer verberit, ast olle plorassit (= ploraverit) paren[s], puer divis parentum sacer esto P. F., plorare nunc flere, sed apud antiquos inclamare significat Fest.

2. jokaje ali tarnaje kričati, glasno jokati, jadikovati, plakati, tarnati, tožiti, javkati, stokati, tuliti (naspr. ridere): faciam plorantem illum Pl., plorando fessus sum Ci., nil sibi legatum praeter plorare H., discunt lacrimare decenter quoque volunt plorant tempore quoque modo O., lacrimandum est, non plorandum Sen. ph., plorare est cum voce flere Serv., olim in ridendo, nunc in plorando libertas Ci., plorando fessus sum Ci. sit sem (dovolj imam) javkanja, javkanja (tarnanja, stokanja) sem se naveličal, te iubeo plorare H. (zakletev = gr. οἰμώζειν λέγω σοι) da bi te plentalo! bes te nesi (lopi, plentaj)! vrag te vzemi (pocitraj)!, plorare alicui Tib. svoje solze komu liti = prelivati solze pred kom, jokati na prsih koga, zjokati se pred kom (vpričo koga). —

II. trans. objokovati kaj, žalovati, jokati, tarnati, javkati, stokati zaradi koga (česa), nad kom (čim), za kom (čim): raptum iuvenem, turpe commissum H., ploratus rogus O., aliena Q.; z ACI ali inf.: Pr., aquam hercle plorat, quom lavat, profundere Pl., ploravere (kričali so) suis favorem non respondere meritis H., me tamen obicere incolis plorares Aquilonibus H.

plūmārius 3 (plūma) puha (dlake, perja) se tičoč: ars Hier., Vulg. umetnost vtka(va)nja v svilene obleke in preproge, da so videti, kakor da jih pokriva puh, brokatno tkalstvo, opus Vulg. brokat; subst. plūmārius -iī, m brokatni tkalec: Varr., Vulg., plumariorum textrina Vitr.

plūs-scius 3 (plūs in scīre) več vedoč, večveden: sunt mulieres plussciae Petr. so ženske, ki „znajo več kot hruške peči“ (= ki nimajo slame v glavi, ki niso padle na glavo).

pluteus -ī, m ali (redkeje) pluteum -ī, n ogrodje, konstrukcija

1. kot voj. t.t.
a) zaklonska (zaščitna) streha, na(d)strešek, zaklon, zaslon(ilo), oblegovalna naprava, spletena iz vrbovih šib (vrbovic) in pokrita z mokrimi kožami, ki je branila oblegovalce in okopnike pred sovražnimi izstrelki; premikali so jo na treh kolesih: L., vineam pluteosque agere ad aliquem Pl., tectum plutei ac vinearum C.
b) nepremično branilo, branik, prsobran na zidovju, stolpih, nasipu: pluteosque vallo addere C., locus consaeptus cratibus pluteisque L., plutei viminei Amm.

2. razne podobne priprave
a) obstenski zaslon za blazinjakom v obednici: Mart.
b) naslonilo, naslonjalo ob klopi ali blazinjaku: Suet.; meton. blazinjak, počivalo v obednici: plutei fulcra Pr.
c) deska, na kateri leži mrtvec: Mart.
d) bralni podstavek: Pers.
e) obstenska polica, regal za sohe, knjige: Iuv.
f) vmesna doprsna stena med dvema stebroma, parapét, doprsni zid, zidec, balustrada: Vitr.

podium -iī, n (tuj. ποδίον)

I.

1. podstavek, podzid(ek), podpora,podnožje, podij za stebre: Vitr.; zlasti pred orkestro: Vitr.

2. spodnji opaž, panel ob steni sobe: Ulp. (Dig.)., supra podium columnae Vitr., sin autem circa aedem ex tribus lateribus podium faciendum erit Vitr., podii altitudo ab libramento pulpiti cum corona et lysi Vitr., corinthii simplices habent columnas aut in podio positas aut in imo Vitr., est et aliud cubiculum a proxima platano viride et umbrosum, marmore excultum podio tenus Plin. iun.

3. terasast napušč, balkon nad notranjim obzidjem amfiteatra ali cirkusa, kjer so bili najboljši, z zaščitnimi mrežami pred živalmi zavarovani sedeži za ugledne goste (za prireditelja in voditelja iger, senatorje, vestalke, tuje poslance, cesarje): nam perraro praesidere, ceterum accubans, parvis primum foraminibus, deinde toto podio adaperto spectare consueverat (sc. Nero) Suet., tanta copia invecta, ut retia coercendis feris podium protegentia sucinis nodarentur Plin., et Catuli Paulique minoribus et Fabiis et omnibus ad podium spectantibus Iuv. —

II. podstavek, spodnji okvir, podnožka, podnožje, podnožnik (čisto lat. suggestus):

1. za sode: Pall.

2. za panje: podia ternis alta pedibus fabricantur Pall.

Poenus 3 (prim. Phoenix) feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: Stat., navita H., leones V. afriški; komp.: est nullus me hodie Poenus Poenior Pl. nihče ni bolj vešč punščine, nihče ni večji strokovnjak za punščino; subst. Poenus -ī, m Púnec, Kartažàn, Kartažán, Kartáginec: Poenus plane est Pl. ves (skozi in skozi) je Punec; occ. = Hannibal: Ci., L.; kolekt.: Poenus advena L. punski prišleki (prišleci, priseljenci), Poenus uterque H. Punci tostran in onstran Herkulovih stebrov, hispan(ij)ski in afriški Punci; pl. Poenī -ōrum (Poenûm: Sil.), m Púnci, Kartažáni, Kartáginci, ki so izhajali iz Feničanov; bili so razvpiti kot verolomen narod: Poeni foedifragi Ci., primi Poenorum V. — Od tod adj.

1. Poenicus 3 (Ca., Varr., Sil.), mlajše Pūnicus 3 feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: bellum, litterae Ci., regna V., lingua Varr., Plin., fides S. punska zvestoba; iron. = nezvestoba; prim. Punica ars, fraus, perfidia, astus, versutiae L. Ker so Punci menda iznašli tudi škrlat, pomeni Pūnicus 3 pesn. meton. tudi škrlaten, bagren(ordeč), škrlatnordeč: sagum H., tunicae Val. Max., rostra columbarum Pr., mālum Varr. idr. granatno jabolko, granatnica = subst. Pūnicum -ī, n: O., Plin., grana Plin. pečke (peške) granatnega jabolka, arbos Col. poet. bot. granatovec (Punica granatum Linn.). — Adv. Pūnicē (Poenicē) (po) púnsko, kartažánsko, kartáginsko: Adibo [ad] hosce atque appellabo Punice Pl., si respondebunt, Punice pergam loqui Pl., quid ais tu? ecquid commeministi Punice? Pl., vin appellem hunc Punice? Pl., saluta hunc rusus Punice verbis meis Pl., video enim, qui de agri cultura scripserunt et Poenice et Graece et Latine, latius vagatos, quam oportuerit Varr., loquitur nunquam nisi Punice et si quid adhuc a matre graecissat Ap.

2. Pūniceus (Poeniceus) 3 in Pūnicius (Poenicius) 3
a) púnski, kartažánski, kartáginski: religio L., dux O.
b) meton. škrlaten, bagren(ordeč): taenia V., cruor O., panis purpureus (temnordeč), Poeniceus (svetlordeč) Pl., pomum O. granatno jabolko.

3. Pūnicānus 3 po púnski (kartažánski, kartáginski) šegi (po púnsko, kartažánsko, kartáginsko) narejen (izdelan): fenestra Varr., lectuli Ci.