Virbius -iī, m Vírbij, v logu pri Ariciji z Diano čaščen junak, baje Hipolit, ki so ga raztrgali njegovi konji, a ga je Eskulap(ij) na Dianine prošnje zopet oživil s čarovnimi zelišči; takrat se je preimenoval in postal Virbius: quique fuisti Hippolytus, nunc idem Virbius esto O. Pri drugih pesnikih je Virbij Hipolitov sin: Hippolyti proles Virbius V.
Viriāthus (Viriātus) -ī, m Viriát, luzitan(ij)ski vojskovodja, ki je v letih 150—140 zmagovito branil svojo domovino pred Rimljani: Luc. ap. Non., Ci., L., Sil., Vell., Val. Max., Eutr., Fl., Iust., Aur. Od tod adj. Viriāthīnus 3 Viriátov, viriatínski: bellum Suet. z Viriatom.