Franja

abortiō -īre -īvī (aborīrī) prezgodaj roditi, splaviti (splavljati): Plin., Vulg.

abortium -iī, n (aborīrī) prezgoden porod, splav: Hier.

abortīvus 3 (abortus) k prezgodnemu porodu spadajoč: ovum Mart. zakrnelo jajce; od tod

1. prezgodaj rojen: Iuv., filius H.; pren.: prophetae Hier. krivi; subst. abortīvum -ī, n prezgodnji (nepravilen) porod: Plin., Vulg.

2. ki ima lastnost sredstva za prekinitev nosečnosti, abortiven: Plin.; subst. abortīvum -ī, n (sc. medicamentum) sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo: Iuv.

abortō -āre (aborīrī) prezgodaj roditi, splaviti (splavljati): Varr.

abortum -ī, n (aborīrī) prezgodnji porod, splav: Ulp. (Dig.), P. F.

abortus -ūs (aborīrī)

1. prezgodnji porod, splav: Ter., Cels., abortu perire Plin. iun.; abortum facere Plin. iun. ali pati Plin. =
a) prezgodaj roditi, imeti splav; elipt.: Tertullae nollem abortum (sc. factum esse) Ci. ep.; pren. o duševnem prezgodnjem porodu: Plin.
b) abortum facere Plin. ali creare Col. = prezgodnji porod (splav) povzročati, splavljati, drevesni plod odpravljati.

2. met. nedonošen telesni plod, nedonošenček: abortus non exeuntes Plin.; pren. (o drevesih) pritlikavci, nedorasla drevesa: Plin.

abpatruus -ī, m (prim. abavus) pradedov brat: Icti.

abra -ae, f (gr. ἅβρα) najbolj priljubljena sobarica: Vulg.

abrādō -ere -rāsī -rāsum

1. odškrbati, odpraskati, spraskati: Col.; (o)briti, odstriči, (o)striči: Sen. ph., Plin., caput et supercilia abrasa Ci.; odsekati, izseka(va)ti: radices Plin.; s plugom pri oranju odvzeti: aliquid ex meo Sen. ph.; pesn.: abrasae fauces Lucan. kosmato grlo.

2. pren. komu kaj od njegovega imetja odščipniti (odščipavati), odtrga(va)ti: unde aliquid abradi potest Ter., nihil se ab A. Caecina posse ... abradere Ci., destringi aliquid et abradi bonis Plin. iun.

Ābrahām -hae (tudi indecl.), m ali Ābrahāmus -ī, m in Ābrām, Ābrae, m Abraham: Eccl., Vulg. idr. pozni pisci. Od tod patronim Ābrahāmidēs -ae, m Abrahamov potomec: Eccl.; adj. Ābrāmeus 3 abrahamski, Abrahamov: Eccl.

abrāsiō -ōnis, f (abrādere) (od)striženje: Eccl.

abrelēgō -āre -āvī v pregnanstvo napotiti: Iul. Val.

abrelictus 3 (*abrelinquere) zapuščen: Tert.

abrenūntiātiō -ōnis, f (abrenūntiāre) odpoved, odstop: Eccl.

abrenūntiō -āre odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se: diabolo, mundo Eccl.

abripiō -ere -ripuī -reptum (ab in rapere)

1. odtrg(ov)ati, odnesti (odnašati): beluam Cu. požreti (o morju), coniugem O., nasum mordicus Pl. ali articulos morsu Ph. odgrizniti, nodum Pers., vi fluminis abrepti C., tris (naves) Notus abreptas ... torquet V., tempestate abripi L., Q.; pren.: tempestate abreptus est unus Cl.; refl.: se abripere pobrisati jo: foras Pl., sublatis signis L., domum Suet.

2. occ.
a) odvleči, odgnati, odtirati: aliquem intro Pl., Ter., aliquem hinc in cruciatum Ter., cives abreptos in Asiam ad regem miserunt H. v sužnost, eum de convivio in vincula abripi iussit Ci., abr. virginem a complexu patris L., liberos eorum ... in servitutem Auct. b. Afr.
b) ujeti, ugrabiti: Pl., Ter., abrepta ex eo loco virgo Ci., abripere coniugem (ljubico) Pr., coniuges ad libita Caesarum T.
c) iztrgati, na silo vzeti, jemati, odvze(ma)ti, ugrabiti (ugrabljati), uropati: familias abripuerunt, pecus abegerunt Ci., quae regi portarentur, abripiebat N., abreptum divellere corpus V., abrepta quaedam signa T.; pren.: abrepto amore Pr. ljubezni rešen.

3. pren.: natura a parentis similitudine eum abripuit Ci. ga ni storila podobnega očetu, natura abripuit Romulum ad humanum exitum Ci. ga je hitro vzela, kakor ljudi sploh, cum dispersos pavor fugientium abriperet T., qua sacer abripitur caeco descensus abripuit Val. Max. je doletela obsodba.

abrodiaetus, gl. habrodiaetus.

abrōdō -ere -rōsī -rōsum odglodati, zglodati, odgristi: Varr., Pers., Plin.

abrogātiō -ōnis, f (abrogāre) odprava kakega zakona po nasvetu v narodnem zboru: Ci. ep., Val. Max.

abrogātor -ōris, m (abrogāre) kdor kaj odpravi, odtegne, odvzame: Arn.