Franja

Bodotria -ae, f (= Βοδέρια) Bodotrija, morska zajeda na najožjem delu Škotske (zdaj Firth of Forth): T.

Bōla -ae, f Bola: V.; Bōlae -ārum, f Bole: L. prastaro glav. ekvovsko mesto v Laciju (zdaj Lugnano). Od tod adj. Bōlānus 3 bolski: ager L.; subst. Bōlānī -ōrum, m Bolanci, preb. Bol(e): L., Plin. — Kot nom. propr. Bōlānus -ī, m Bolan: H.; kot rim. priimek Bolan (Bolski): Ci. ep.

Bolbitīnē -ēs, f (Βολβιτίνη) Bolbitina, mesto v spodnjem Egiptu (zdaj Rosette ali Rashid). Od tod adj. Bolbitīnus 3 bolbitinski: ostium Plin. (ustje Nila), Bolbiticus 3 bolbitinski: ostium Mel. (tudi Volbiticum) = ostium Bolbitinum.

Bonna -ae, f Bona, utrjeno mesto ob levem bregu Rena v spodnji Germaniji (zdaj Bonn): T., Fl., Amm. Od tod adj. Bonnēnsis -e bonski, pri Boni: castra, proelium T.

Bonōnia -ae, f Bononija,

1. mesto v Cisalpinski Galiji, najprej Felsina kot glav. mesto 12 etrurskih mest, po l. 190 pa rim. naselbina (Bologna): Ci. ep., L. idr. Od tod adj. Bonōniēnsis -e bononski, iz Bononije: Plin., ager L.; subst. Bonōniēnsis -is, m Bononijec: Ci.

2. primorsko mesto v belgijski Galiji na morinskem ozemlju, prej Gesoriacus (zdaj Boulogne): Amm.

3. utrjeno mesto v spodnji Panoniji ob Donavi: Amm.

Borysthenēs -is, m (Βορυσϑένης) Boristen(es) (zdaj Dneper), veletok v Sarmatiji: Cu., Mel., Plin. idr. Od tod adj. Borysthenius 3 Boristenov, boristenski: amnis O. veletok Boristen; subst. Borysthenis -idis, f Boristenida, prej Olbia, mesto ob Boristenu, miletska naselbina: Mel., Borysthenidae -ārum, m preb. ob Boristenu: Pr. Soobl. Borysthenītae -ārum, m (Βορυσϑενῖται): Macr.

Bosporus (Bosphorus) -ī, m (Βόσπορος, Βόσφορος, po mitu o Ioni iz βοῦς in πόρος = „Goveji brod“) Bospor, morska ožina. Poseb.

1. B. Thrācius (Βόσπορος Θράκιος ali τὸ Βυζαντιακὸν στόμα) Traški Bospor (zdaj Bospor) med Trakijo in Malo Azijo: Varr., Mel., Plin., Amm.; pogosto tudi samo Bosporus Bospor: Mel., Val. Fl., navita Bosporum Poenus perhorrescit H., navita Bosporum tentabo H.

2. B. Cimmerius Kimerski Bospor med Črnim in Azovskim morjem: Varr., Mel., Plin., Amm.; pogosto tudi samo Bosporus (Bosporos) Bospor: Mel., Bosporos et Tanais superant O., qui super Bosporum colunt Cu.; navita Bosporûm poenas perhorrescit H. (nam. navita Bosporum Poenus perh.) se boji nevarnosti obeh Bosporov (= Traškega in Kimerskega); met. kot fem. Kimerski Bospor = pokrajine ob Kimerskem Bosporu, bosporsko kraljestvo: Pr., Bosporum confugere Ci. na bosporsko obalo. Od tod adj.
a) Bosporius (Bosphorius) 3: O. ali Bosporeus 3: Sid. (Βοσπόριος, Βοσφόριος) in
b) (v lat. obl.) Bosporānus 3 bosporski: Bosporanum bellum, Mithridates Bosporanus T., tractus Val. Max.; subst. Bosporānī -ōrum, m Bosporci, preb. ob Bosporu: Ci., T.
c) Bosporicus 3 bosporski: mare Gell.

Breunī, napačno Brennī, -ōrum, m Brevni, Brenci, retsko ljudstvo v Vindeliciji severozahodno od Brena (zdaj Brenner): H., Plin., Fl.

Brigantia -ae, f Brigantija (zdaj Bregenz), vindeliško mesto ob Bodenskem jezeru: Amm. Od tod adj. Brigantīnus 3 brigantski: lacus Br. Plin. (pri Amm. Brigantiae lacus) Brigantsko (Bodensko) jezero.

Brigantium -iī, n Brigantij, segustansko gradišče v Narbonski Galiji (zdaj Briançon): Amm.

Brinta -ae, m Brinta (zdaj Brenta), reka v gornji Italiji: Ven.

Brixia -ae, f Briksija (zdaj Brescia), po večini cenomansko mesto v Cisalpinski Galiji zahodno od Verone: L., V. (Catal.), Cat., Plin. — Soobl. Brixae -ārum, f Brikse: Char. — Od tod adj. Brixiānus 3 briksijski, briški: Galli L., porta T. proti cesti v Briksijo; Brixiēnsis -e briksijski, briški: episcopus Aug.

Brundisium, po najboljših rokopisih tudi Brindisium, -iī, n (Βρεντέσιον, Βρεντήσιον, zdaj Brindisi) Brundizij, Brindizij, kalabrijsko mesto z odličnim pristaniščem, od koder so vozili v Grčijo in Azijo: Ci., C., L., H. idr. Od tod adj. Brundisīnus (Brindisīnus) 3 brundizijski, brindizijski: Plin., ager Varr., colonia Ci., portus L., pax Vell., foedus T.; subst. neutr. in Brundisīno Varr. na Brundizijskem; Brundisīnī -ōrum, m Brundizijci, preb. Brundizija: Enn. fr., Ci., C., L. — Soobl. Brentēsium -iī, n Brentezij: Dig.

Burdigala -ae, f Burdigala, prastaro mesto Biturigov Viviskov v Akvitaniji, rojstni kraj pesnika Avzonija (zdaj Bordeaux): Mart., Eutr., Aus., Amm. Od tod adj. Burdigalēnsis -e burdigalski, iz Burdigale: discipulus Sid.

Būthrōtum -ī, n (Βουϑρωτόν) Butrot, primorsko mesto v Epiru nasproti Krfa (zdaj Butrintit v Albaniji): Ci. ep., C., V. idr. — Soobl. Būthrōtos -ī, f (Βουϑρωτός) Butrot: O. — Od tod adj. Būthrōtius 3 (Βουϑρώτιος) butrotski, butroški: ager, causa Ci. ep.; subst. Būthrōtiī -ōrum, m Butrotčani, preb. Butrota: Ci. ep.

Butuntum (Butuntīnum) -ī, n Butunt, Butuntin, mesto v Kalabriji (zdaj Bitonto); od tod preb. Butuntīnēnsēs -ium, m Butuntčani, Butuntinci: Plin.

Buxentum -ī, n (iz gr. acc. Πυξόεντα: Πυξοῦς „zelenikovit“) Buksent, mesto v Lukaniji, ki so ga ustanovili Mesenci, pozneje rim. naselbina (zdaj Policastro Bussentino): L., Vell. idr. Od tod adj. Buxentius 3 buksentski: pubes Sil.

Cabillōnum -ī, n Kabilon, znamenito eduvsko mesto ob reki Arar (zdaj Chalon sur Saône) severno od Lyona: C., Ambr., Sid. — Soobl. Cabillōna -ae, f Kabilona: Amm. in Cabillō -ōnis, acc. -ōna, f Kabilon: Amm.

Cadurcī -ōrum, m Kadurki, kelt. ljudstvo v Akvitaniji severno od Garone; sloveli so kot izvrstni tkalci: C., Plin. Južneje so živeli Cadurci Eleutheri Kadurki Elevteri z glav. mestom Albigo (Albiga, zdaj Albi): C. Od tod adj. Cadurcus 3 kadurški: Aus., Sid; subst. Cadurcum -ī, n (sc. stragulum) kadurška (platnena) odeja: Iuv.; met. s kadurško odejo pogrnjena zakonska postelja: Iuv.

Caelius (-iī) mōns grič Celij, Celijev grič (zdaj Lateranski grič), dvogrbi grič na jugozahodnem koncu rim. mesta, ki se je imenoval po Etruščanu Cel(ij)u Vibeni (Caeles ali Caelius Vibenna), mitološkem pradedu Celijevega rodu: Varr., Ci., L., T.; ta grič se je imenoval tudi maior Caelius večji (pravi) Celij (naspr. Caeliolus, Caeliculus, minor Caelius): Mart. Od tod subst. Caeliānī -ōrum, m Celovci, Celijanci = vojaki Cel(ij)a Vibene ali pa preb. griča Celija: Varr.