Franja

Gracilis -is, m (gracilis) Grácil, rim. priimek, npr. Aelius Gracilis, Belgicae legatus T. Elij Gracil.

Graecīnus -ī, m (Graecus) Grecín, rim. priimek, npr.

1. C. Pomponius Gr. Gaj Pomponij Gr., Ovidijev prijatelj: O.

2. Iulius Gr. Julij Gr., pisatelj o poljedelstvu COL.

Grātus -ī, m (grātus) Grát, priimek Julijevega in Munacijevega rodu: Iulius Gratus, Munatius Gratus: T.

grosphus -ī, m (gr. γρόσφος) suličina ost: ARN. Kot rim. priimek, npr. Pompeius Grosphus Pompej Grosf: H.

grȳps, grȳpis (grȳphis) acc. pl. -as, m (gr. γρύψ; prim. gr. γρῡπός zakrivljen, γρυπόω krivim, γρύψ, γρυπός = lat. grȳps)

1. mitološka pošast s krilatim levjim telesom in orlovsko glavo; krilati lev, orlolev: PLIN., PRISC., CL. (z acc. sg. grypha), SID. Po Herodotu so orlolevi čuvarji notranjeazijskih zlatih rudnikov in se bojujejo z Arimaspi, ki so vedno na konjih; od tod sovraštvo med orlolevi in konji; preg.: iungentur iam grypes equis V. = nemogoče bo mogoče. – Soobl. grȳpus -ī, m: MEL., PLIN.

1. kot priimek Grȳpus -ī, m Grip = Krivonos(an): IUST.

2. neka ujeda, menda jastreb ali brkati ser: VULG.

gurges -itis, m (prim. skr. giráti požira, gárgara-ḥ žrelo, brezno, krnica, gr. γέργερος grlo, sapnik, γαργαρίζω grgram, βάραϑρον brezno, prepad, žrelo, βορά [kar se požira] = hrana, jed, lat. gurguliō¹, vorāre, vorāgō)

1. vrtinec, tolmun, krnica, jarin: altus, turbidus V., qui gurges aut quae flumina ... ignara belli? H., gurges, curvos sinuatus in arcus O.

2. sinekdoha: deroči tok, deroči val: Rheni fossa gurgitibus redundans CI., ubi pedes instabilis ac vix vado fidens ..., eques ... equo vel per medios gurgites stabili ... rem gereret L.; pesn. globoka voda, globočina v vodi, reka, jezero, morje: e gurgite ponti CI. POET., rari nantes in gurgite vasto V., summoque hausit de gurgite lymphas V. s površine globokega vodovja, g. Carpathius V., Hiberus V. Zahodno morje, Lethaeus CAT., LACT., Euboicus (= Euripus) O., caeruleus O., ricessūs gurgitis O. globoki zalivi, cum steterint in gurgite montes VAL. FL., amnium ... multo gurgitis tractu fluentium Q., captus flumineo ... de gurgite piscis MART., g. Atlanteus, Tusci gurgites STAT., g. Oceani AMM.

3. metaf. požirajoče brezno, žrelo, ponòr, prepad, glob(oč)ina: tecto gurgite lapsus O., g. Stygius O. (zaničlj.) kaluža; od tod: in profundissimum libidinum suarum gurgitem divitias suas profundere CI. žrelo, qui ... immensa aliqua vorago est et gurges vitiorum turpitudinumque omnium CI., g. turpitudinis VAL. MAX., pecuniam prandiorum gurgitibus proluere GELL. s pijančevanjem zapravljati.

4. meton.
a) požrešnost, požrtnost: vitium gurgitis aetas hominibus auget CI.
b) požeruh, požrešnež, goltan, razsipnež, zapravljivec: gurges et vorago patrimonii CI. ki si dediščino zapil in zažrl; abs.: quem gurgitem (pijanec)! quam voraginem (požrešnež)! CI., ille gurges exstruit villam CI., ille gurges atque helluo CI., Apicius ... nepotum omnium altissimus gurges PLIN. največji uživač, največji sladkoživec. Kot rim. priimek Gurges -itis, m Gúrgit = „Golt(an)“, „Goltnež“, „Goltavec“, npr.: C. Volcatius Gurges senator PLIN., Gurges Fabius IUV.

gutta -ae, f

I. kaplja, kanec, sraga: PLIN., P. VEG., AUG., SID., guttae lacrimarum NAEV. FR., cruentae (kot zlosrečno znamenje) O., imbrium quasi cruentae CI., sanguineae O. ali manantis sanguinis CU., imbris LUCR., Phaëthontis ali sucina gutta MART. = jantar, g. Arabica AP. menda mirino olje, g. (o smoli) VULG.; preg.: gutta cavat lapidem O.; pren. kapljica, malce: certi consilii PL., Veneris dulcedinis in cor stillavit gutta LUCR. –

II. metaf.

1. guttae kapljičaste pike, lise, pege, npr. na čebelah: V.; na kuščarjih, kačah: O.; na pajkih, kamnih: PLIN.

2. gutta kot arhit. t. t. zobek, zobkovanje = okrasek pod trirezko dorskega stebrovja: VITR. – Gutta -ae, m Gúta, rim. priimek: CI.

Opomba: Star. gen. sg. guttāī: LUCR.

hēmīna -ae, f (gr. ἡμῖνα iz ἡμι … pol, prim. sl. „pol-ič“) poliček, četrtinka, merica, kot tekočinska mera = 1/2 sekstarija, kot votla mera = 1/16 sekstarija, približno = 0,44 litra: Gell., Vop., h. vini Ca., Pl., Sen. ph., aquae Cels., Cael., olei et aceti Cels., sanguinis Sen. ph., tritici Cels.; sploh mera: heminae iniquae Pers. krive mere. — Kot nom. propr. Hēmīna -ae, m Hemína, rimski priimek, npr. L. Cassius Hemina Lucij Kasij Hemina, letopisec: Plin., Gell.

heptachordus 3 (gr. ἑπτάχορδος) sedmerostrun, sedmeroglasen: Boet. Kot rimski priimek, npr. Valerius Heptachordus Valerij Heptahórd: Val. Max.

Hermēs (v lat. obl. Herma) -ae, m (Ἑρμῆς) Hêrmes,

1. grški bog = lat. Mercurius. Od tod
a) Hermae (hermae) -ārum, m (Ἑρμαῖ) Hermesovi stebri (kipi), štirioglati stebri s Hermesovo glavo, kakršni so bili v Atenah ob cestah, na javnih prostorih, pred svetišči in hišami: Macr., nec hermas, quos vocant, licebat inponi Ci., accidit, ut una nocte omnes Hermae … deicerentur N.; v sg.: truncus Hermae Iuv.
b) Hermaeum -ī, n (Ἑρμαῖον) Hermáj, pravzaprav „Hermesovo svetišče“, potem a) trg v Bojotiji: L. b) neka vrtna soba (dvorana): Suet.

2. Hermes Trimaximus (= Τρισμέγιστος Trikratnajvečji, priimek egipčanskega Hermesa) Hermes Trismegíst, avtor (ali več avtorjev) iz 2. stoletja po Kr., je skušal znova oživiti staroegipčanske, pitagorejske in platonske ideje: Amm.

3. osvobojenec Plinija mlajšega: Plin. iun.

hibrida (ibrida) in hybrida -ae, m f (iz gr. ὕβρις) mešanec, mešanka, križanec, križanka; o živalih, poseb. domače svinje in vepra: Plin., lovskega in pastirskega psa: Porph.; o ljudeh, če je oče Rimljan ali svoboden, mati pa tujka ali sužnja: Auct. b. Afr., Plin., Isid. hybrida … Persius H. (kot sin Rimljana in tujke, po drugih Grka in rimske matere), hybridarum grex Mart., ex gente Parthina ibridae Suet. — Kot rimski priimek Hybrida -ae, m Híbrida, npr. C. (L.(?)) Antonius Hybrida, Ciceronov sotovariš v konzulatu (gl. Antōnius).

Hierāx -ācis, m (Ἱέραξ = Jastreb) Hiêraks,

1. grški zdravnik: Cels.

2. priimek Antioha, brata Selevka II.: Iust.

hippodamus -ī, m (gr. ἱππόδαμος) krotilec konj, konjenik, jezdec, Kastorjev priimek: Mart.

Hispānī -ōrum, m Hispánci: Ci., L., Iust.; sg. Hispānus -ī, m Hispánec: Hispanus natione Suet. — Od tod

I. subst. Hispānia -ae, f Hispánija, Španija = ves Pirenejski polotok, ki ga deli reka Hibērus (Hiber, zdaj Ebro) na dve polovici, v Tostransko Hispanijo (Hispānia citerior), tj. vzhodni del, imenovan pozneje Hispānia Tarraconēnsis Tarakonska Hispanija, in Onstransko Hispanijo (Hispānia ulterior, tj. južni in zahodni del, imenovan pozneje Lūsitānia et Baetica Luzitanija in Betijska Hispanija): Varr., Ci., C., N., S., L. idr.; od tod tudi pl. Hispāniae -ārum, f obe Hispaniji, obe hispanski provinci (pokrajini): Ci., N., L., Cu., T. idr. —

II. adj.

1. Hispānus 3 hispanski: populi L., gladius L., sečno orožje rimskih legijskih vojakov, mare Plin., acies Lucan., nomen Q., aurum, Tarraco Mart., legio T., equi P. Veg., oleum Pall.; adv. Hispānē hispansko: loqui Enn. ap. Char.; kot Bajbijev priimek (Baebius) Hispānus -ī, m Hispanski: Plin. iun.

2. Hispānicus 3 hispanski: verbum Varr. fr., Suet., gladius Quadr. fr., vitis Col., fretum (pri Gadesu) Suet.

3. Hispāniēnsis -e, hispanski, v Hispaniji (bivajoč, mudeč se, vršeč se), ki se je dogajal v Hispaniji: actus maritimi Ci., legatus Ci. rimski poslanec v Hispaniji, iter Ci. v Hispanijo, casus Ci. izid vojne (Cezarjeve proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, bellum Vell. vojna (Cezarjeva proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, triumphus Vell. zmagoslavje (Cezarjevo) po (tej) vojni v Hispaniji, Balbus non Hispaniensis natus, sed Hispanus Vell. ne Rimljan, rojen v Hispaniji, ampak hispanski rojak, exercitus T. rimsko vojaštvo v Hispaniji, oceanus Plin., Rhodani ostium Plin. proti Hispaniji; molae Ca. ali gladius L. po hispansko narejen.

homullus -ī, m (demin. homō iz prvotnega homōn-lus, prim. homunculus) človeček, slaboten —, ubog človek, ubog sin zemlje: Varr., Lucr., hic h. Ci. ta ubogi človeček. Kot rim. priimek Homullus Homúl: Plin. iun.

Hortalus ī, m Hórtal, Hortenzijev priimek: Ci. ep., Suet.

Hostus -ī, m Hóst, rimski priimek: L., Macr.

Hypsaeus -ī, m Hipsáj, priimek Publija Plavtija: Ci. ep., Asc.

imperiōsus 3, adv. -ē (imperium)

1. zapovedujoč, gospodujoč, vladajoč, mogočen: urbes magnae et imperiosae Enn. ap. Ci., quis nam igitur liber? sapiens, sibi qui imperiosus! H., sui imperiosus Plin., virga i. O. = fasces.

2. ukazovalen, zapovedljiv, gospodovalen, oblasten, trd, trinoški, nasilen, despotski: L. Lamiam consul imperiosus ex urbe exire iussit Ci., haec imperiosa dictatura L., familiā imperiosissimā et superbissimā L., nimis imp. philosophus Ci., non severe neque imperiose praecipere Gell., carmina imp. Lucan. čarodejne besede, zagovor; pesn.: imp. aequor H. divje. Kot priimek: T. Manlius Imperiosus (in Imperiossus) Tit Manlij Oblastni: Ci., L.; prim. preg.: Manliana imperia.

in-duo -ere, induī, indūtum (gl. indu in prim. exuō)

1. obleči, nadeti si: L., Val. Fl., Deianira Herculi tunicam induit Ci., induit arma tibi genitor O., una iuveni supremum honorem induit V. častno obleko, quercum constituit fulgentiaque induit (sc. arbori) arma V.; pogosto refl.: induit sibi torquem Ci.; pesn.: induitur humeris ... purpura O., anulum articulis O. natakniti; brez dat.: induere anulum Ci. natakniti, vestem O., Suet., galeam C. nadeti -, dati -, posaditi na glavo, scalas induerat O. je vtaknil glavo skozi lestvične kline = je bil vzel na rame, praetextam (togam) ind. Plin. iun. konzulsko togo obleči = konzulstvo dejansko opravljati, lugubria O., insignia Bacchi O.; pass. (nav. pt. pf. indūtus 3 oblečen, opravljen z abl.): indutus muliebri veste Ci. v ženski obleki, soccis Ci., galeā V. s čelado na glavi, spoliis raptis indui V.; z gr. acc.: Varr., Corn., quidlibet indutus H., indutus vestem L., chlamydem O., bracas T., induitur pallam O., clipeum V., indui vestem Ter., atras vestes O., exuvias Achillis V., paenulas indutus Suet., loricam induitur Sil., interim nequis quin eius aliquid indutus sies Pl.

2. metaf. ode(va)ti, opraviti (opremljati) s čim, spreje(ma)ti, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), poprije(ma)ti se, navze(ma)ti se česa, prisvojiti (prisvajati) si, dodeliti (dodeljevati) si kaj: Petr., Val. Fl., beluae formam hominum indutae Ci. v človeški podobi (prim. eos Circe induerat in vultus ferinos O. jih je bila spremenila v zveri), dii induti specie humana Ci., arbor induit se in florem V. ali pomis V. se odeva s cvetjem, sadjem, venti se in nubem induunt Ci. se zavijajo v oblake, cratera coronā ind. V. ovenčati, Aegyptus tantis segetibus induebatur, ut ... Plin. iun., vites se induunt uvis Col. so polne grozdja; tako poseb.: personam induere iudicis Ci. pravzaprav „krinko sodnika natakniti“ = igrati vlogo sodnika, nastopiti kot sodnik, philosophi personam induere Ci. nastopati kot filozof, delati se filozofa, alicui speciem latronis induere L. prikaz(ov)ati koga kot roparja, proditorem induere T. vlogo izdajalca prevzeti = biti izdajalec, formam mortalem indui O. človeško podobo nase vzeti, iuvenis ingenii simulationem induerat L., sibi novum ingenium ind. L., habitūs dolentum simulatione induere T., falsos pavores T., spem L., novum imperium L., percussoris speciem L., plurimum adulationis T., qualem diem Tiberius induisset T. kakor je bil Tiberij razpoložen, vultus severos Mart., vias Sil., sibi cognomen Ci. priimek si dati (nadeti), mores Persarum Cu., magnum animum T., hostiles spiritus T., munia ducis T. prevzeti, societatem T. nase vzeti, illorum sibi nomina, quasi personas aliquas Lact., externa vocabula Lact., falsam sibi persuasionem scientiae Q., imaginem mortis (= somnum) Ci., diversa ind. T. različnega mišljenja biti, raznim strankam pripadati, induere societatem T., hostilia adversus eum T. sovražno nastopiti proti njemu, seditionem T., alicui amorem sui Gell. v kom ljubezen do sebe vzbuditi, vino vetustatem Plin., orationem fictam personis Q.

3. se induere
a) zamota(va)ti se v kaj, pasti (padati), strmoglaviti (strmoglavljati) v (na) kaj: se in laqueum Pl., se ipsi acutissimis vallis induebant C., se hastis L. ali sese mucroni ind. V., nasaditi se na ..., (decidit) et sua ilia induit orno (fractae) O. je nasadil na ...
b) metaf. zaplesti (zapletati) se v kaj s čim, zabresti v kaj: videte in quot se laqueos induerit Ci., ille non se purgavit, sed induit Ci., sua confessione induatur necesse est Ci., se in captiones Ci., se ita reī publicae (z državo se zaplesti), ut ... Sen. ph., indui in poenas legum Q.