Franja

Sicilia -ae, f (Σικελία) Sicílija, največji in najpomembnejši otok Sredozemskega morja nasproti jugozahodne Italije: PL., CI., LUCR., MEL., PLIN., CL. Od tod adj.

1. Sicelis (pesniki merijo Sīcelis) -idis, f (Σικελίς) sicíl(ij)ska: Musae V., puella O., nymphae O.; kot subst. = Sicíl(ij)ka, Sicilijánka: Sicilides veniunt O.

2. Siciliēnsis -e sicíl(ij)ski, s Sicilije doma, na Sicíliji pridobljen, na Sicíliji trajajoč (potekajoč), s Sicílije izhajajoč: hospes PL., ager CI., fretum CI. pri Siciliji, pecunia CI. na Siciliji pridobljen, quaestura CI. EP., annus CI. leto kvesture (kvestorskega uradovanja) na Siciliji, bellum SUET. vojevana na Siciliji, peregrinatio SUET. bivanje na Siciliji, popotovanje po Siciliji, negotiatores P. F.

Sinōnia -ae, f Sinónija, otok v Tirenskem morju (zdaj Sanone): Mel., Plin.

Strongylē² -ēs, f (Στρογγύλη sc. νῆσος = rotunda insula) Stróngila

1. eden od Eolovih (Ajolovih) otokov med Italijo in Sicilijo (zdaj Stromboli): Mel., Plin. — Soobl. Strongylos -ī, f Stróngil: Sil.

2. otok ob obali Likije: Plin.

3. staro ime otoka Naksos: Plin.

Subota -ōrum, n Súbote (Súbota), otok v Egejskem morju: L.

Symē -ēs, f (Σύμη) Síma, otok v Egejskem morju: Mel., Plin.

Syrnos -ī, f Sírnos, otok v Egejskem morju, eden od Sporadov: Plin.

Sȳros -ī, f (Σύρος) Síros, kikladski otok med Delosom in Parosom, rodni kraj Ferekida (še zdaj Syros): O., Mel., Plin. Od tod adj.

1. Sȳricus 3 síroški: Col., Plin.

2. Syrius 3 (Σύριος) síroški, na Sírosu rojen, po rodu s Sírosa: Ci.

Tachompsō, f (Ταχομψώ) Tahómpso, Nilov otok v Egiptu: Mel.

Talgē -ēs, f Tálga, otok v Kaspijskem jezeru: Mel.

Taphiūsa -ae, f (Ταφιοῦσα) Tafiúza, otok med Levkadijo in obrežjem Akarnanije (zdaj Meganissi). — Od tod adj. Taphiūsius 3 tafiúzijski, tafiúški: Taphiusius lapis Plin.

Tauris -idis, f Távrida, otok ob ilirski obali (zdaj Ščedro): Auct. b. Afr.

Tenedus in Tenedos -ī, f (Τένεδος) Téned, otok ob obali Troade (zdaj Bozcaada): Ci., O., V., Mel., Plin.; heros eponymos tega otoka je kralj Tenes (Ten(n)ēs -ae, acc. -ēn (Τέννης)), strog, a moder vladar: Ci. — Od tod adj. Tenedius 3 ténedski: securis Ci. ep.; subst. Tenediī -ōrum, m Ténedci, Tenédijci, preb. otoka Tened: Ci.

Thasos in Thasus -ī, f (Θάσος) Tázos (še zdaj Thassos), otok v Egejskem morju ob obali Trakije: Ci., L., Mel. — Od tod adj. Thasius 3 (Θάσιος) tázoški, tázijski, s Tázosa izvirajoč, na Tazosu pridelan ali pridobljen: vinum Pl., vites V., lapis (= marmor) Sen. ph.; subst. Thasiī -ōrum, m Tazošáni, Tázijci, preb. Tazosa: N., Plin.

Thēganūssa -ae, f (Θηγανοῦσσα) Teganúsa, otok v Mirtojskem morju: Mel.

Thērasia -ae, f (Θηρασία) Terázija

1. otok pri Kreti: Sen. ph., Plin.

2. najjužnejši od liparskih otokov pri Siciliji (pozneje imenovan Hiera, zdaj Vulcanello): Plin., M.

Thērē -ēs, f (Θήρη) Têra, otok v Egejskem morju: Sen. ph. (prim. Thēra).

Thoās in Thoāns -antis, acc. -anta, m (Θόας) Toánt

1. skitski kralj na Tavrskem (Tavriškem, Tavrijskem) Hersonezu (Chersonnesus Taurica, zdaj polotok Krim); pri njem je bila Ifigenija svečenica tavrske (tavriške, tavrijske) Artemide (Diane): O., Hyg. Od tod adj. Toantēus 3 Toántov, toántski, toantéjski, pesn. = távrski, távrijski, távriški: dea (= Diana) O., Diana Val. Fl.

2. kralj na Lemnosu, oče Hipsipile; ko so ženske pomorile vse može, je Hipsipila rešila svojega očeta na otok Ciper: O., Stat., Hyg. Od tod patron. Thoantias -adis, f (Θοαντιάς) (O.) ali Thoantis -idis, f (Θοαντίς) (Stat.) Toantiáda, Toántida = Toantova hči (Hipsipila).

3. Andrajmonov sin, Etolec (Ajtolec), ki se je šel bojevat pred Trojo: V.

4. neki Trojanec, Enejev spremljevalec: V.

Thūlē (Thȳlē) -ēs, f (Θούλη, Θύλη) Túla, otok na skrajnem severu, šest dni dnevne vožnje severno od Britanije; gre za Islandijo, norveško obalo ali morda Mainland, največjega izmed šetlandskih otokov: V., Mel., Plin., T., Iuv., Sen. tr., Amm., Isid.

Uliārus -ī, f Uliár, otok ob obali Galije v Akvitanskem zalivu (zdaj Oleron): Plin.

Vēctis² -is, f Véktis, otok ob južni obali Britanije (zdaj Isle of Wight): Plin., Suet. — Soobl. Vēcta -ae, f Vékta: Eutr.