Franja

margarides -um, f (gr. μαργαρίδες, μαργηλίδες) bot. margaríde, vrsta kakor biser okroglih palmovih datljev, najbrž maldivski oreh (perz. nargel): Plin.

masturbor -ārī -ātus sum (najbrž iz *man(u)-stupro „z roko samega sebe skruniti“,„z roko se zadovoljevati“, po ljud. etim. predelano po glag. turbāre; ali pa iz manu in turbare, oz. soobl. sturbare, prim. gr. στυρβάζω poleg τυρβάζω = turbo) samega sebe (z roko) (o)skruniti (oskrunjati), samozadovoljevati se, onanirati: Mart.; od tod subst. pt. pf. masturbātus -ī, m = masturbator: Mart.

matta -ae, f (najbrž fen. beseda) pletenica (pletenjača) iz ločja, rogožina, rogozovina, rogoznica, štorja, raskava odeja: Aug.

mattiobarbulus (inačica martiobarbulus) -ī, m (najbrž tuj.) s svinčenkami oborožen vojak: Veg.

mēnsa -ae, f (najbrž subst. fem. pt. pf. glag. metīrī)

1. miza: Varr., Mart., Pr., Sen. rh., Sen. ph., Sil., Stat. idr., tripes H., mensas cibis exstruere Ci. ali onerare V., mensam ponere O., mensam auferre Pl. ali tollere ali movere Cu. ali removere V. dati odnesti mizo = vstati od mize = a mensā surgere Pl., aliquem mensae adhibere Col. povabiti k mizi; occ: pisces mensā averrere H. poribati mize, mensam poni iubet H. plačilno, menjalniško mizo, mensa publica Ci. javna banka, mensa (popolnoma mensa lusoria) Aug. igralna miza, mensae deorum V. ali mensae curiales, triviales P. F. darilne mize, žrtveniki, oltarji, nam super terrae tumulum noluit quicquam statui nisi columellam tribus cubitis ne altiorem aut mensam aut labellum Ci. (De leg. 2, 66) „žrtveniček“, „oltarček“, m. vetus Petr. stara darilna posodica (žrtvenica) na žrtveniku, žrtveniški nastavek, Iovis mensa Plin., mensa lanionia Suet. mesarski pult, mensa (sc. piscatoria Porph.) H. prodajni pult (ribarjev); pri strelnem orožju (katapultu ipd.): mensa Vitr. „miza“ = podolgovati ploščati del katapulta, mensa Ap. oder, na katerem so bili naprodaj postavljeni sužnji, mensae farreae Aur. pšenične pogače, ploščati pšenični hlebi (kot žrtveni dar); na te je treba misliti tudi pri reklih absumere mensa V. (Aen. 3, 257) in etiam mensas consumimus V. (Aen. 7, 116); ker namreč Enejevi tovariši niso imeli miz, so jim te ploščate pogače rabile za mize.

2. meton. pojedina, gostija, (velika) jed: V., Cat., Mart., Sen. tr. idr., apud mensam Pl. pri jedi, super mensam Cu. ali mensas Fl. med pojedino, lucis pars optima mensae est data, nox somnis O. je dana (določena) za pojedino, vita plena Italicarum mensarum Ci. gostij, lautioris mensae epulas parant Hier.; konkr. jed, rihta: Syracusiae mensae Ci., primae mensae prve jedi, mensa secunda Ci. ep., N., Lamp., tudi pl. mensae secundae V., H., O. poobedek, pokosilne jedi, poslastice, parciore mensā uti T. skromneje jesti (obedovati), prior mensa est alicui rei Plin. na mizi (= pri pojedinah) ima (kaj) prednost, proxima est mensa iecori Plin. jetrom je pri pojedinah odmerjeno prvo mesto za … , pri pojedinah jetra sledijo takoj za … ; mensa = povabljeni gostje: cum primum istorum conduxit mensa choragum Suet.

Messalla (Messāla) -ae, m Mesála, ime veje Valerijevega rodu (gl. Valerius) po Marku Valeriju Maksimu Mesali, konz. l. 263, zmagovalcu nad kraljem Hieronom in Kartažani na Siciliji; ime najbrž izhaja iz sicilskega mesta Messāna, ki ga je osvojil. Najbolj znani so:

1. M. Valerius Messalla Corvīnus Mark Valerij Mesala Korvin, roj. l. 59; bojeval se je pod Brutovim poveljstvom pri Filipih, a je pozneje prestopil na Oktavijanovo stran; spreten govornik, Ovidijev in Tibulov mecen: Ci. ep., H., Tib., Plin., Sen. rh., Plin. iun., Suet., Q., pri H. samo Corvinus.

2. njegov sin M. Valerius Messalla ali Messāl(l)īnus Mark Valerij Mesala ali Mesalin, konz. l. 5 po Kr., Ovidijev mecen, Germanikov prijatelj: O., Tib., Plin., T., Vell.; pl. Messallae (nanašajoč se na očeta ali sina): V. (Catal.), O., Sen. ph.

3. njegov brat Cotta Messāl(l)īnus Kota Mesalin, Ovidijev prijatelj: O., Plin., T., Vell.

4. Valeria Messāl(l)īna Valerija Mesalina, hči konz. Marka Valerija Mesale Barbata (Bradatega), tretja soproga cesarja Klavdija, zloglasna nesramnica, katere ime se je uporabljalo apel.: T., Sen. ph., Plin., Iuv., Suet.

5. (Statilia) Messalina, hči Statilija Tavra, soproga cesarja Nerona: T., Suet.

Metiōsēdum -ī, n Metioséd, mesto v Lugdunski Galiji na otoku Silvane (v rokopisih pogosto zamenjano s poznejšim, najbrž ob desnem bregu omenjene reke stoječim mestom Melodun (Melodūnum, zdaj Melun): C.

mīlitāris -e, adv. mīlitāriter (mīles) vojaški, bojevniški, vojni, bojni: Ca. ap. Gell., Col., Suet., Tert. idr., licentia, ornatus, tribunus, signa Ci., mos L., equus S. ali equi N. bojni, scuta T., arma S. orožje redne vojske, gradus Pl. korak, pueri Pl. vojaški (častniški) sinovi, sinovi vojakov (častnikov), genus L. vojaki, vir (homo, iuvenis) L. v vojni izkušen (izurjen) mož (mlad mož), izvrsten (vrl) vojak ali bojevnik, homines militares S., Daunias H. bojevita, res militaris C. vojaštvo, vojne (vojaške) zadeve, aetas T. vojaščini zavezana, vojaški službi podvržena starost (od 17. do 46. leta), via T. vojna ali velika cesta, herba Plin. za rane dobra, ranam blagodejna (najbrž = millefolium), funere militari humari N. z vojaškimi častmi, militariter gravis oratio L., militariter loqui T. po vojaško = kratko in jedrnato, tecta sibi militariter aedificare L., exornatus armatusque militariter Ap.; subst. mīlitārēs -ium, m vojaki, bojevniki: periti Cu., T., Q. — Soobl. mīlitārius 3: quin hinc metimur gradibus militariis? Pl.

minō¹ -āre -āvī (izpeljano najbrž iz glag. minārī = „preteč gnati“; prim. it. menare gnati) s kričanjem in gorjačo gnati, goniti, nagnati (naganjati), pognati (poganjati), prignati (priganjati), odgnati (odganjati), peljati: asinos et equum minantes baculis exigunt Ap., me ut suam iuvencam m. Aus., si vero columna decĭderit, introrsum minari Macr., eos (sc. vitulum et leonem et ovem) Vulg., gregem ad interiora deserti Vulg., greges et armenta ante faciem suam Vulg., ancilae eius minabantur gementes ut columbae Vulg., me minavit et adduxit in tenebras Vulg., et minitavit eos a tribunali Vulg., ecce et naves cum magnae sint et a ventis validis minentur Vulg., cum a validis ventis minentur naves Vulg., agasones equos agentes, id est minantes P. F.

mīrus 3, adv. -ē (indoev. kor. *smei̯- smejati se; prim. skr. smáyate smejati se, smáyam strmenje, začudenje, ponos, gr. μειδάω, μειδιάω smejem se, lat. mīror, sl. smejati se, smeh, hr. smìjati se, ang. smile) čuden, čudovit, presenetljiv, pozornost vzbujajoč, osupljiv, poseben, izreden, nenavaden, neobičajen: Pl., Ter., Vell. idr., patientia mira ac singularis Ci., mira est religio Cereris Hennensis Ci., mire gratum fuit L. čudovito, posebno prijetno, mire favere Ci. izredno, mire finxit filium Ter.; subst. n. pl.: nimia mira memoras Pl. prečudovite stvari, tanta mira Pl. toliko čudovitega, toliko čudovitosti, septem mira Lact. sedem (svetovnih) čudes; z ACI: quod adhuc vos ignorare non mirum est Ci. ni čudno, nič čudnega ni; z ut: mihi illud videri mirum, ut una illaec capra uxoris simiai dotem ambederit Pl., sed ut in cunis fuerit anguis, non tam est mirum Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: sibi mirum videri, quid in sua Gallia populo Romano negotii esset C., mirum est, ut animus agitatione motuque corporis excitetur Plin. iun., mirum est, quam efficiat, in quod incubuit Plin. iun., mirum est, quam singulis diebus in urbe ratio aut constet aut constare videatur, pluribus iunctisque non constet Plin. iun., mirum est, qua religione, quo studio imagines Brutorum, Cassiorum, Catonum domi, ubi potest, habeat Plin. iun. Posebne zveze:

1. mirum in modum conversae sunt omnium mentes C. prav nenavadno, čudovito.

2. miris modis pallentia simulacra V. presenetljivo, pozornost vzbujajoče, modis animalia miris V. čudno, nenavadno.

3. mirum quantum ali mirum quam (po gr. ϑαυμαστὸν ὅσον ali οἷον) „čudno je, koliko ali kako“ = čudno (začuda) veliko, izjemno, izredno: mirum quantum profuit ad concordiam L., mirum quantum ocior medicina est Plin., mirum quam inimicus erat Ci.; pa tudi s cj.: mirum quantum fidei fuerit L.; tako tudi mire quam (= gr. ϑαυμαστῶς ὡς) čudovito (nenavadno, presenetljivo, pozornost vzbujajoče) je, kako … ne verjameš, kako … človek ne bi verjel, kako … : mire quam me illius loci non modo usus, sed etiam cogitatio delectat Ci. ep.

4. mirum ni (nisi) čudil bi se, če ne = stavim (jamčim), da; najbrž, (prav) gotovo: Caecil., mirum ni domi est Ter., mirum nisi hoc est O., mirumque esse, ni iam exteriore parte castra hostium oppugnentur L., mirum ni cantem? Nov. ap. Ci. naj morda celo pojem?; tudi pl.: mira sunt, ni … Pl.; toda: nisi mirum est Pl., Caecil. če se ne godijo prav čudne reči, če nam ni rešiti česa nam docela neuganljivega, če ni pred nami neka povsem nerešljiva uganka.

5. mirum quin „čudno, zakaj da ne“ = še tega (mi, nam) je manjkalo, menda res: mirum quin dicat Pl., mirum quin ab avo eius acciperem Pl.

6. kot vrinjeni stavek oz. vzklik: mirum! o čudo! O.; podobno: quid mirum? kaj je tu čudnega? O., ille „quid mirum?“ inquit Ci.; tako tudi nec mirum Auct. b. Afr. in ni čudno, in nič čudnega ali non mirum ni čudno, kajpada, seveda: non curat divina providentia singulos homines; non mirum: ne civitates quidem Ci.

Opomba: Adj. se stopnjuje z magis in maximē; vendar: quid enim hoc mirius: Varr. ap. Non., mirior tibi videor: Tit. ap. P. F.

morphnos -ī, m (gr. μορφνός) vrsta orla, najbrž mali sivi orel, račji orel, račar (= rjavi lunj) (Falco naevius Linn.) ali bradati jastreb: Plin.

mystērium -iī, n (gr. μυστήριον) tajnost, skrivnost, tajni (skrivni, skrivnostni) nauk, misterij: aliquid tacitum tamquam mysterium tenere Ci. kaj zamolč(ev)ati kot veliko skrivnost; pogosto tudi = (skrivno) znamenje (simbol), (tajno) pravilo (kanon), tajna seja ipd.: Vulg., Eccl.; nav. pl.

1. kot relig. t.t. (versko-politični) tajni (skrivnostni) nauki, tajno (skrivno) bogočastje, bogoslužje, misteriji (ki so se jih udeleževali le posvečenci), v Grčiji poseb. misteriji elevzinske Demetre (Cerere): Attica Tert., mysteria illa sancta, quibus initiis nomen est Arn., dux eius Alcibiades absens Athenis insimulatur mysteria Cereris initiorum sacra, nullo magis quam silentio sollemnia, enuntiavisse Iust., in domo suā facere mysteria N. misterije, v Rimu najbrž misteriji Bonae deae (gl. Bona dea): m. Romana Ci. ep.

2. metaf. tajnosti, skrivnosti, skrivne (tajne) umetnosti ipd.: accipe congestas, misteria frivola, nugas Aus., dicendi mysteria Ci., rhetorum aperire mysteria Ci.

Nabalia -ae, f Nabálija, reka v severozahodni Germaniji, najbrž vzhodni Renov rokav: T.

Nahanarvalī (po drugih Naharvalī) -ōrum, m Nahanárvali, Nahárvali, svebsko pleme, najbrž ob šlezijsko-češki meji: T.

nardus -ī, f in nardum -ī, n (gr. νάρδος ali νάρδον iz skr. po fen. posredovanju; prim. hebr. nērd, aramejsko nirda)

1. narda, ime za razne blagodišeče rastl., npr. galska ali keltska špajka (Valeriana celtica Linn.), kretska špajka (Valeriana italica Lamarck = Valeriana Dioscoridis Sibthorp in Smith), arabska špajka (najbrž Andropogon schoenanthus Linn. blagodišeča žuka), italska špajka = sivka, lavendel (Lavendula spica Linn.), poseb. pa nardus Indica ali spica nardi Plin. indijska špajka (Valeriana Jatamansi W. Jones), iz cvetja katere so izdelovali dragoceno nardovo olje (prim. unguentum nardi spicati Vulg. Marc. 14, 3); od tod folium nardi Plin. (najboljša primes nardnemu mazilu).

2. meton. nardina voda, nardino olje, nardino mazilo, nardin balzam: nardo uncti, nardo perunctus H., illius puro destillent tempora nardo Tib., Syrio madefactus tempora nardo Tib., cur nardo flammae non oluere meae? Pr., ampulla nardi Petr., nardum sibi infundere Auct. b. Hisp., caldarias de nardo exhibere Lamp.

natrix -icis, f (prim. lat. neō, nō, got. *nadrs = stvnem. nātara = nem. Natter gož, ang. adder gad; pomen „povodna kača“ najbrž izhaja iz ljudske etim., ki izpeljuje natrix iz natāre)

I.

1. „vodenica“ = vodna kača, belouška: tantam vim natricum viperarumque Ci., viperae et natrices Sen. ph.; kot masc.: natrix violator aquae Lucan.

2. meton. iz trde belouškine kože narejen bič, korobač; metaf. = penis: si natibus natricem inpressit crassam et capitatam Luc. ap. Non.

3. pren. (o nevarnem človeku) kača, gad: se natricem educāre Suet. —

II. bot. rumeni gladež, katerega korenika ima vonj po kozlu (Ononis natrix Linn.): Plin.

neccese (iz *ne-ced-tis, *ne-cezd-tis; nĕ in cēdere; prvotno subst. *necessis (neizpričano) neizogibnost iz *necessi, necesse in sis, fieret, fuit idr., odkoder (ko sta se ti obl. čutili adjektivno) subst. necessitas in necessitudo; poleg necesse sta bili predklas. in poklas. v rabi tudi stlat. obl. necessus in necessum (necessum je najbrž v konstrukciji ACI okamenel acc.)) ne(iz)ogibno, (neizogibno) potrebno, nujno le v predik. zvezi

1. necesse esse (neizogibno) potrebno je, treba je, morati: iam non solum licet, sed etiam necesse est Ci., ne quid plus minusve quam sit necesse dicat Ci. Subj. v tej zvezi ni nikdar kak subst., ampak
a) neutr. pron.: id necesse est Tit. fr., emas non quod opus est, sed quod necesse est Ca. ap. Sen. ph., quod tibi necesse minime fuit Ci.
b) inf.: Vitr., Mart., non necesse est omnes commemorare Ci., si ista necesse esse arbitrati essent oratorem ipsum erudire in iure civili Ci., et nimium meminisse n. est V.; z dat. personae in inf.: Enn., Varr., Val. Max., Plin. iun., vidit n. esse Miloni proficisci Lanuvium Ci. da mora Milon na pot v Lanuvij, homini n. est mori Ci., quasi vero … non n. sit nobis Gergoviam contendere C., nemini omnium certare oratione cum eo (sc. Hannone) n. fuit L.; z atrakcijo: quia non omnibus stantibus n. est dicere Ci., vobis n. est fortibus viris esse L.
c) ACI: Naev. fr., Pl., Enn., Corn., Vitr., eum condemnari n. erat Ci., consilia ineunt, quorum eos in vestigio paenitere n. est C., n. est te regem venerari N.
d) zahtevni stavek v cj. (brez conj.): Luc., singularis audacia ostendatur n. est Ci., intimi multa apertiora videant n. est Ci., Leuctrica pugna immortalis sit n. est N., iura inventa metu iniusti fateare necesse est H., hanc (sc. Ausoniae tellurem) pelago praeterlabare n. est V.; redko s conj. ut ali ne; z ut: Col., Sen. ph. in poznejši pisci: hoc n. est, ut is, qui nobis causam adiudicaturus sit, aut inclinatione voluntatis propendeat in nos aut … Ci., quos tantopere timeat, eos n. est, ut, quoquo modo possit, veneficio petat Corn.; z ne: n. aut (sc. mors) ne perveniat aut transeat Sen. ph.

2. necesse habere meniti, da je potrebno, meniti, da je treba, spozna(va)ti, šteti za potrebno, morati;
a) z inf.: Ter., Vitr., Lentulus in Ci. ep., Auct. b. Afr., Val. Max., Sen. ph., Petr., Iust., G. idr. poznejši pisci, non verbum pro verbo necesse habui reddere Ci., non habebimus n. semper concludere Ci., ne ad ultimum supplicium progredi n. habeant C.; tako tudi necesse putare: si tibi n. putas respondere Ci.
b) pozneje z abl. (kakor opus habere) = treba je komu koga ali česa, potrebovati koga ali kaj: non n. habent sani medico Vulg.

Opomba: Don. vzporeja necesse z necessis, zato v nekaterih izdajah najdemo: nunc aliena tua tamen aetate omnia mitte aequo animoque, age dum, magnis concede necessis? Lucr. (3, 961), quos opere in tali cohibet vis magna necessis? Lucr. (6, 811).

Nīcaea -ae, f (Νίκαια) Nikája, Nicéja

I.

1. Nicéja, znamenito mesto v Bitiniji, ob jezeru Askanij, sprva imenovano Ancōra, potem Antigonia (po ustanovitelju Antigonu), novo ime (Νίκαια) pa ji je dal Lizimah po svoji zmagi (νίκη) pri Ipsu l. 301 (zdaj Isnik = εἰς Νίκαιαν): Ci., Cat., Plin. iun. Od tod adj.
a) Nicaeēnsis -e nicéjski, iz Nicéje: Ci. ep., Diophanes Varr., Isigonus Plin., Gell.; Nicaeēnsēs -ium, m Nicéjci, preb. Niceje: Ci., Traianus ap. Plin. iun.
b) Nicaenus 3 nicéjski: fides Cod. Th. na nicejskem koncilu (cerkvenem zboru) sprejeta veroizpoved.

2. Nikája, mesto ali gradišče v Lokridi ali ob vznožju gore Ojta (Oeta) blizu Termopil: L.

3. mesto v Indiji ob Hidaspu; ustanovil ga je Aleksander Veliki (zdaj najbrž razvaline pri vasi Darapur): Cu., Iust.

4. mesto v Liguriji, kolonija Masilijcev (zdaj Nizza): Plin., Mel. —

II. žensko ime, npr. ime Kraterove soproge: L.

nitalōpicēs, acc. -as, f najbrž indijske lisice: Iul. Val.

Numida -ae, f (νομάς) pravzaprav naseljenec, kočujoč pastir, kočar, nomad: Arabia Numidarum Vitr. (po nekaterih izdajah Numidum; prim. Arabia Numidum Plin.), Numidas dicimus, quos Graeci νομάδας P. F.; occ. Numídijec, nomad v Numídiji (gl. spodaj Numidia): S., T.; o Jugurti: Fl.; pogosteje v pl. Numidae -ārum, m Numídijci; Numidijce je Cezar v galski vojni uporabljal kot lahkooborožene pešce, pozneje pa v Rimu za predjezdece in konjeniške enote: C., N., V., O., Sen. ph. idr.; atrib. = numídijski, iz Numídije: Numida eques, Numidae equites, Numidae iaculatores L., Numida leo O., Numida dens O. slonova kost, ursi Numidae Iuv. — Kot nom. propr. Plōtius Numida Plotij Numida, Horacijev prijatelj: H. — Od tod

1. subst. Numidia -ae, f Numídija, pokrajina med kartažanskim ozemljem in Mavretanijo (zdaj Alžirija): S., L., Cu., Mel., Plin., Aur., Africa Numidia Col. afriška Numidija.

2. adj.
a) Numidiānus 3 numídijski: Plin.
b) Numidicus 3 numídijski: Col., Sen. ph., Isid., equi, senta L., aves Numidicae Plin., Suet., tudi samo Numidicae (sc. aves) guttatae Mart. (najbrž) pegatke. — Kot nom. propr. Numidicus -ī, m Numídijski, priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je premagal Jugurto: Ci., Vell., Suet.

Opomba: Gen. pl. Numidûm Mart.