Franja

Sisygambis (Sisigambis) -is, acc. -im, f (Σισυγάμβις) Sizigámbis, Sizigámba, mati perzijskega kralja Dareja Kodomana: Cu.

socrus -ūs, f (socer; gl. to besedo) tašča, starejše svekrva: Ter., Mart., Iuv. idr., apud Dineam, quae tum ei mulieri socrus erat Ci., socer et socrus Icti., socrus magna Dig. stara tašča = babica ali stara mati moje (tvoje itd.) soproge; preg.: premit invisam socrus iniqua nurum O. — Soobl. (na napisih) socera in sinkop. socra -ae, f; toda: socrus non socra Prob.

Symiamira -ae, f Simiámira, mati cesarja Heliogabala: Lamp.

Tegea -ae, f ali Tegeē -ēs, f (Stat.) (Τεγέα) Tégea, staro mesto v Arkadiji: L., Mel. — Od tod

1. adj.
a) Tegeaeus (Tegeēus) 3 (Τεγεαῖος) tégejski, tegeájski, pesn. = arkád(ij)ski: Pan V., Pr., limen Val. Fl. = Arcadia virgo O. = Callisto, hči arkad(ij)skega kralja Likaona, parens O. ali sacerdos O. = Karmenta, Evandrova mati, aper O. erimantski merjasec, domus O. Evandrova hiša, volucer Stat. = Mercurius; subst. Tegeaea -ae, f (sc. mulier) Tégejka = Atalanta iz Arkadije: O.
b) Tegeāticus 3 (Τεγεατικός) tégejski, tegeátski: volucer ali ales Stat. = Mercurius.
c) Tegeātis -idis, f (Τεγεᾶτις) tégejska, pesn. = arkád(ij)ska: mater Stat. = Atalanta, capra Sil.

2. subst. Tegeātēs -ae, m (Τεγεάτης) Tegeát, Tégejec, iz Tégee (izhajajoč, izvirajoč, doma): Stasippus Val. Max.; pl. Tegeātae -ārum, m Tegeáti, Tégejci, preb. Tegee: Ci.

Telethūsa -ae, f (Τελέϑουσα) Teletúza, mati v moža spremenjene Ifide: O.

terri-gena -ae, m in f (terra in gīgnere) iz zemlje rojen ali rojena, od zemlje rojen ali rojena, sin (hči) zemlje, otrok zemlje: genus terrigenarum Lucr. iz zemlje rojeni (= prvi človeški) rod, otroci zemlje (Zemlje); o Gigantih, ki jim je bila Zemlja mati: Sil., Val. Fl. (z gen. pl. terrigenûm), Typhoeus O., Typhoeus terrigena O. sin Zemlje, zemljerojenec; pesn.: terrigenae populi ali fratres O. možje, zrasli iz zmajevih zob, ki sta jih posejala Jazon in Kadmos; animalium terrigenarum deceptor oppressor exstinctor Aug.; o kači: Sil., Stat.; o polžu (cochlea): Plin.

Tēthȳs -yos, acc. -yn, f (Τηϑύς) Tétis (Tetíja), morska boginja, hči Urana in Gaje, Oceanova (Okeanova) soproga, mati rečnih bogov in morskih nimf: O., V., Cat.; pesn. meton. morje: O., Cat., Lucan., Sil., Sen. tr., Mart.

Themis -idis, acc. -min, voc. Themi, f (Θέμις postava, zakon) Témida (Témis)

1. boginja pravice in zakonitosti, prva Zevsova soproga, boginja prerokovanja (fatidica), ki je imela v pradobi (pred Apolonom) preročišče v Delfih: O., Cat., Lucan., Cl., Amm., Serv.

2. Ilova hči, Anhizova mati: Hyg.

Thetis -tidis, acc. -tin in -tim, voc. -ti, abl. -tide in (pri Pl.) -ti, f (star. tudi Thelis: Enn. ap. Varr., Varr.; Θέτις) Tétida, morska nimfa, hči Nereja in Doride, Pelejeva soproga, Ahilova mati: Pl., O., H., V., Cat., Pr., Stat., Sen. tr., Hyg.; meton. = morje: temptare Thetim ratibus V., summa levi stringitur Thetis vento Mart., Gaetula Tetis Cl.; Erythraeae lapilli Thetidis Stat. morski biseri; hiperbolično o velikem kopalnem bazenu: Thetis palleat Mart.

Thīa -ae, f (Θεία) Têja (Tíja), Hiperionova soproga, mati Helija (Sola), sončnega boga: Cat.

Thyōnē -ēs, f (Θυώνη) Tióna, mitološko žensko ime

1. mati petega Bakha, včasih poistovetena s Semelo: Ci. — Od tod
a) Thyone͡us -eī, m (Θυωνεύς) Tionêj, Tionin sin: indetonsus O., Semelēïus H.
b) Thyōniānus -ī, m Tioniján = Bacchus: Aus.; meton. = vino: Cat.

2. nimfa, Jupitrova dojilja: O.; prim. Thyēnē.

uter-que, utra-que, utrum-que, gen. utrīusque, dat. utrīque (uterque : uter = quisque : quis) pron. indefinitum vsak od obeh, vsakteri od obeh ali njiju, eden in drugi, oba = vsak zase (ne oba skupaj, zato pravilno s predik. v sg.): Pl., Ter., Afr. ap. Non., V., H., Q., Plin., Iust. idr., uterque cum equitatu veniret C., habebat uterque quid sequeretur Ci., sermones utriusque linguae Ci., cum iam tempus esset deducendi de Samnio exercitūs aut utriusque aut certe alterius L., qui utrumque probat, ambobus debuit uti Ci.; uterque podvojen: uterque utrique est cordi Ter. vsak (od njiju) je drugemu … , cum uterque utrique esset exercitus in conspectu C. ko sta si vojski bili prišli (druga drugi) v dogled; pogosto v določenem pomenu: uterque Phoebus O. vzhajajoče in zahajajoče sonce, jutro in večer, solis utraque domus O. vzhod in zahod, uterque polus O. sever in jug, uterque oceanus O. vzhodno in zahodno morje, uterque Neptunus Cat. obojni Neptun (gr. ἐπιϑαλάσσιος in ἐπιλίνμιος), uterque Poenus H. Punec v Evropi in Afriki, uterque parens O. oče in mati, utraque tyrannis N. obojna = obeh Dionizijev (starejšega in mlajšega), utraque fortuna = veliko in majhno imetje: N.; = sreča in nesreča: Ci., T., in utramque partem disputare (disputationem habere) Ci. na obe strani = za in proti; subst.: non parva multitudo utriusque Aug. obeh spolov; s partitivnim gen.: uterque nostrum Ci., horum uterque occĭdit Ci., quorum uterque Bruti imaginem cotidie videret Ci., uterque consulum L., uterque legatorum Vell.; redko s predik. v pl. (gr. κατὰ σύνεσιν): Pl., Ter., Ca., Cl. idr., ut utraque (sc. navis) ex concursu laborarent C., uterque eorum exercitum educunt C., utraque (sc. Pallas et Arachne) festinant O., uterque ambigui (sc. fuerunt). T.; v pl. stoji ta pron.
a) pri subst., ki so pluralia tantum: in utrisque castris C.
b) če je govor o dveh množinah, ki si jih zamislimo vsako zase, ali pa o več osebah ali stvareh na vsaki strani = oboj(n)i, obojestranski, obe stran(k)i, oba dela: Pl., Ter., Enn. ap. Ci., Naev. ap. Macr. idr., collatis utrorumque (sc. Graecorum et Romanorum) factis N., muros utrosque et Piraei et Athenarum reficiendos curat N., ab utrisque militibus auditus est C. od obojih vojakov = od vojakov obeh strani, od obeh vojska, quoniam utrique Socratici et Platonici volumus esse Ci., a quibus utrisque aliquid sumitur Ci., cognoscere, quid boni utrisque (svojcem in sovražnikom) aut contra esset S., cum flamma ab oppugnatis et oppugnatoribus est visa, utrisque venit in mentem signum esse N., colloquii die utrique legatos mittunt N., parantibus utrisque se ad proelium L.
c) v pomenu oba, obadva s poudarkom na le dveh osebah ali stvareh se uporablja redko (pri Ci. nikdar): hi (sc. Marcius et Metellus) utrique ad urbem imperatores erant S., duae fuerunt Ariovisti uxores; utraeque in eā fugā perierunt C., utrorumque Dionysiorum (Dionizija starejšega in Dionizija mlajšega) opibus Corinthii saepe adiuti N., illa utrosque (sc. avum et aviam) intuens T., binos scyphos (dve kupi) habebam, iubeo promi utrosque Ci.; pesn.: utraeque res Ter., palmas utrasque tetendit V., ramum super utraque quassat tempora V., pallor utrasque (sc. Canidiam et Saganam) fecerat horrendas H. — Od tod adv.

1. utrasque
a) na obeh straneh: atque hercle utrasque te, cum ad nos venis, subfarcinatam vidi Caecil. ap. Non.
b) obakrat: in Hispania pugnatum bis, utrasque nostri loco moti Cassius Hemina ap. Non.

2. utrimque (utrinque) (star., po 3. deklinaciji tvorjen acc.) z obeh strani, od obeh strani, na obeh straneh: Enn. ap. Macr., Pl., S., L., H., Plin. idr., acriter u. pugnatum est C., magnae u. copiae, ita paratae ad depugnandum Ci. ep., femina u. nobilis T. po očetu in materi, causam u. tractare Q. obravnavati z obeh plati = govoriti za in proti; z gen.: u. orarum Cael.; metaf.: u. anxii T. z obeh strani v strahu = boječ(i) se obeh strani (strank). V zvezi s secus, pisano tudi skupaj utrimquesecus (utrinquesecus) ob obeh straneh, na obeh straneh: Luc., Ca., Ap., N., Amm. idr., quare utrimque secus cum corpore vapulet Lucr.

3. utrōque (star. dat.) na vsako stran od dveh strani, na obe strani, na obojno stran; krajevno: exercitūs u. ducti L., u. citius quam vellemus cursum confecimus Ci. ep., nescit, utro ruat, et ruere ardet utroque O., u. caput iactans V.; metaf.: Varr., Ci., u. trahunt. V zvezi z versum (vorsum), pisano tudi skupaj utrōqueversum (utrōquevorsum) „proti obojni strani“ = na obe strani: Pl., utroque versum dicantur Gell. v dvojnem pomenu, dvoumno.

Opomba: Gen. sg. pesn. utrĭúsque: H., O., Lucr., Mart.; tudi utrīque: Pl.; gen. pl. tudi utrûmque: Ci.

vēnātrīx -īcis, f (fem. k vēnātor) lovka, starejše lovíca: venatrix Ida V. (Nizova mati), venatrix metu venantum territa (= Callisto) O.; abs. = lovska psica, lovski pes: Mart.; atrib.: dea O., puella Iuv., ursa O., canis Mart. lovska psica, lovski pes; pren. zasledovalka, sledilka, lovilka: Cass., venatrix sane optima non ferarum, sed libidinum Ambr.

Venīlia² -ae, f Venílija

1. nimfa, Turnova mati: V.

2. Janova soproga: O.

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.

Veturius 3 Vetúrij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. T. Veturius Calvīnus Tit Veturij Kalvin, ki so ga kot konzula Samniti pod vodstvom Gaja Poncija l. 321 zajeli v Kavdijskih soteskah: L.

2. L. Veturius Philo Lucij Veturij Filo(n), ki se je kot podpoveljnik l. 207 odlikoval v bitki ob Metavru, je kot konzul l. 206 poveljeval v bojih proti Hanibalu ter pokoril Lukanijo; pozneje se je pod Scipionovim poveljstvom bojeval v bitki pri Zami in v Rim prinesel poročilo o zmagi: Ci., L.

3. Veturia -ae, f Vetúrija, Koriolanova mati: L. Kot adj.: Veturia tribus L.; Veturia (sc. centuria) iuniorum, seniorum L.

Zeuxippē -ēs, f (Ζευξίππη) Zevksípa, Teleontova soproga, mati Argonavta Butesa (Butes): Hyg.