Franja

togātus 3 (toga)

1. oblečen v togo, odet v togo, ogrnjen s togo (kot znamenje rimskega državljana): ne excusationem is qui quaestioni praeerit Graeculi iudicis, modo palliati, modo togati? Ci., plebs togata Iuv., me cumque fovebit Romanos, rerum dominos gentemque togatam V.

2. occ. oblečen (odet) v togo = mirovno obleko (prim. toga 2.): me uno togato duce et imperatore Ci., cui uni togato senatus supplicationem decrevit Ci.; subst. togati rei publicae praesunt Ci.
a) togāta -ae, f osvobojenka, ljubica, vlačuga, hotnica: quid inter est, in matronā ancillā peccesne togatā? H., togata mater Mart.
b) subst. togātus -ī, m α) odvetnik, patron: pozni Icti., togati vulturii Ap. β) klient: si curet nocte togatus currere Iuv., post te sella, togati ante pedes Iuv.; tako tudi turba togata (= togatorum) Iuv., opera togata (= togatorum) Mart. služba klientov. γ) pl. togātī vsi h kakemu uradu sodeči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: Cod. Th.
c) α) adj. = rímski: Gallia togata Ci., Hirt., Mel. rimska Galija (= tisti del Cisalpinske (Predalpinske, Tostranske) Galije (tostran Pada), ki je postal rimski); fabula togata, nav. subst. togāta -ae, f (sc. fabula) togáta = prava rimska nacionalna komedija (veseloigra), v kateri so nastopajoče osebe nosile togo, snov pa je črpala iz rimskega okolja (naspr. fabulla palliata paliata, ki je snov črpala iz grškega okolja); če je obravnavala tematiko višjih slojev, se je imenovala trabeata (trabeata), če se je nanašala na preprostejše sloje, pa tabernarija (tabernaria): Ci., Vell., Sen. ph., Q., Suet. idr., vel qui praetextas vel qui docuere togatas H. rimske tragedije ali rimske komedije, rimske žaloigre ali rimske veseloigre. β) subst. togātus -ī, m togáš, tógar = rimski državljan, Rimlján: litteratissimus togatorum omnium Ci.

trechedipnum -ī, n (gr. τρεχέδειπνος -ον k pojedini tekoč (= hiteč)) trehedípnon = lahka moderna obleka, v kateri so rimski gizdalini hodili v goste, obedna obleka: rusticus ille tuus sumit trechedipna, Quirine, et ceromatico fert niceteria collo Iuv.

trichiasis -is, f (gr. τριχίασις) trihíaza (= obrnitev trepalnic navznoter), očesna bolezen, pri kateri trepalnice nepravilno rastejo navznoter proti zrklu in tako dražijo in vnemajo oko: Veg.

tropa, adv. (gr. τρόπα) trópa, igra, pri kateri so metali kocke, orehe ali želod iz določene razdalje v jamico: et ludit tropa nequiore talo, nostris otia commoda Camenis Mart.

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.

tympanītēs -ae, m (gr. τυμπανίτης) timpanít

1. bobníca, bobnjáča, vrsta vodenice, pri kateri je trebuh tako napet in otekel, da če udarimo po njem, oddaja enak zvok kot timpan ali boben: Veg., Cael.

2. bobníčnik, bobnjáčar, za bobníco (bobnjáčo) bolehajoči (človek): Veg.

ubī̆, adv. (loc. obl. k pron. deblu *qu̯u-, k relat. in vprašalnemu qui, quis; prim. osk. puf, pufe, lat. unde, alicubi, nesciocubi, nuncubi, sicubi, ubicumque, ubique, ubivis)

I. vprašalno (neodvisno in odvisno) kje?: ubi patera nunc est? Pl., ubi quaeram? Ci., quid tu, Rosci, ubi tunc eras? Ci., quaerebatur, ubi esset Cleomenes Ci.; elipt.: si te impediebat ista occupatio, ubi quaestores? ubi legati? ubi frumentum? ubi muli? (sc. sunt) Ci.; s partitivnim gen. gentium, terrarum, loci = kje na svetu?: ubi illum quaeram gentium? Pl., ubi terrarum esses, ne suspicabar quidem Ci., ut inanis meus quaerat, ubi sit loci Plin.; tako tudi ubinam (= ubi z enklitično vprašalno part. -nam) kje pa?, kje neki?: non video, ubinam meus constans … possit insistere Ci., ubinam gentium sumus? Ci., ubinam est is homo gentium? Pl. —

II.

1. oziralno kjer: Spartae, rapere ubi pueri et clepere discunt Ci., collis, ubi castra posita erant C.; v korelaciji z ibi: ibi futuros Helvetios, ubi eos Caesar constituisset C., ubi tu profusus es, ibi ego me pervelim sepultam Pl.; kot nadomestilo relat. pron. s praep.: neque nobis praeter te quisquam fuit, ubi (pri komer) nostrum ius obtineremus Ci., est, ubi id isto modo valeat Ci. so primeri, v katerih … , Alcmene, questūs ubi (pri kateri) ponat, Iolen habet O.; occ. ubiubi (pisano tudi ubi ubi) kjerkoli (kjer koli): ubiubi est, celari non potest Ter., facile, ubiubi essent, se conversuros aciem L.

2. metaf.
a) kadar: ubi semel quis peieraverit, ei credi postea non oportet Ci., ubi res postulabat S., ubi per socordiam vires difluxere, naturae infirmitas incusatur S.
b) (v pripovedi) ko, pri enkratnem dejanju z ind. pf.: quod ubi isti nuntiatum est, erexit se Ci., ubi de eius adventu certiores facti sunt, legatos ad eum mittunt C.; ubi okrepljen s primum brž ko, takoj ko, kakor hitro: ubi primum nostros equites conspexerunt, … nostros perturbaverunt C., ubi quis primum potuit, istum reliquit Ci.; pf. nadomeščen s pr. historicum: ubi hoc videt, init consilium Ci.; pri ponavljajočem se dejanju z ind. plpf.: ubi iura discripserat, Veneri tempus deberi arbitrabatur Ci. vsakokrat, kadar … , ubi egredientes conspexerant, impeditos adoriebantur C.

ungō in unguō -ere, ūnxī, ūnctum (prim. skr. anákti (on) mazili, añjanam, añjiḥ mazilo, umbr. umen = unguen, umtu = unguito, stvnem. ancho = nem. Anke surovo maslo)

1. (po)maziliti, (na)maziliti, (po)mazati, (na)mazati, (na)mastiti, omastiti: Pl., Ca., Varr., Lucr., Mart., Cels. idr., matronae et virgines Dianam unxerunt unguentis Ci., ter uncti transnanto Tiberim H.; pesn.: gloria quem supra vires ungit H. ki se iz nečimrnosti mazili in lišpa bolj, kot ji dovoljuje njeno imetje. Starodavniki so se mazilili po kopanju: unctus est, accubuit Ci.; mazilili so tudi umrle: Enn. ap. Serv., Mart. idr., corpus O., arsuros artūs unxit O.; occ. začiniti (začinjati), (za)belíti ((za)béliti): caules oleo H., caules impensius Pers.

2. metaf.
a) namazati, premazati, pomazati: cubilia limo V., ungere tela manu (s strupom) V., tela cruore hostili Sil., ova ranae sanguine H., cepas aquā salsā Plin., naves cerā Veg. ladji zatikati ((za)mašiti) luknje.
b) krstiti: Isid. — Od tod adj. pt. pf. ūnctus 3

1. pomaziljen, namaziljen, pomazan, namazan: Sen. ph. idr., nudus, unctus, ebrius est contionatus Ci., sol Ci. ep. užitek sončne toplote in (na)maziljenje; pesn.: palaestra O. v kateri vadijo maziljeni (borilci), luctamur Achivis doctius unctis H. kot namaziljeni (= v borilnici izurjeni) Grki, arma uncta cruoribus H. okrvavljeno; occ. omaščen, namaščen, zamaščen, masten, zabeljen: unctis manibus H. z umazanimi rokami, uncta aqua H. nečedna, kalna, holuscula lardo uncta H.; pesn.: carina Enn. fr., V. pokatranjena, premazana s katranom, osmoljena.

2. metaf. masten = bogat, obilen, poln, bujen: accedes siccus ad unctum H., ita palaestritas defendebat, ut ab illis ipse unctior abiret Ci., uncta patrimonia Cat., caput unctius referre Cat., uncta Corinthus Iuv. razkošni, unctior quaedam consuetudo loquendi Ci.

3. occ. slasten (zelo) okusen: ubi quid melius contingit et unctius H., unctior cena Mart.; subst. ūnctum -ī, n
a) slastna ali obilna pojedina, poslastica: unctum qui recte ponere possit H., cenare sine uncto Pers.
b) mazilna mast, mazilo: Ap., Veg.

ūnus 3, gen. ūnīus, dat. ūnī (stlat. oinos, oenus) (prim. gr. οἴνη enka na kocki, οἰνός = got. ains = stvnem. in nem. ein, sl. eden, umbr, ūnu = unum; z drugo pripono skr. ḗ-kaḥ eden, gr. οἶος [iz οἶ(Ƒ)ος] edin, sam)

1. kot num. eden, en, edin, edini; po svojem pomenu večinoma v sg.: Pl. idr., non solum unum actum, sed totam fabulam conficere Ci., unā nocte L., vix una sospes navis H.; partitivno razmerje se v klas. lat. izraža le s praep.: unus ex militibus, e filiis C., unus ex Curiatiis L., unus ex fortunatis hominibus Ci., unus de magistratibus Ci.; pesn. in poznolat. s partitivnim gen.: unus natorum Priami V., principum unus L., unus eorum pontium C., unus multorum H. = unus e (de) multis Ci. eden izmed mnogih, navaden človek, vsakdanjež (toda: es unus ex multis Plin. iun. ne godi se ti bolje kot večini ljudi); začenjajoč vrsto, vrstni red: partes tres, quarum unam incolunt Belgae, alteram Aquitani, tertiam Celtae C., unum, alterum, tertium annum Ci., unam (sc. partem) … aliam (redko!) … tertiam C., dies unus, alter, plures Ci., unus et alter dies Ci. en dan ali dva, unā ex parte … alterā ex parte C., uno alterove ictu L.; subst. m: unus et (atque, aut, vel) alter eden in (ali) drugi; z oslabljenim pomenom: Ter., Iuv. idr., amici … de multis unus et alter erant O. le kaka dva, le nekoliko (njih), unus dicenti aut alter adstitit T. eden ali drug(i) poslušalec, le nekaj poslušalcev, unus aut summum alter Ci. ep. eden ali kvečjemu dva, unus post alterum Aur. drug za drugim; uno plus Etruscorum cecidisse L. za enega moža več, en mož več; ad unum omnes ali omnes ad unum C., Ci., L. vsi do zadnjega (moža, pa tudi ta še z njimi) = vsi skupaj, vsi brez izjeme; pesn. v istem pomenu tudi samo ad unum: Luc. fr., Ci. idr., exosus ad unum Troianus V.; tudi: omnes cum uno Gell.; subst. n.: unum est, quod me perturbat Ci., unum sustinere pauci possunt, utrumque nemo Ci.; poseb.: in unum omnes cogere S., L. ali contrahere L. ali convocare, convenire S. ali venire, coire V. na en kraj, na enem kraju ali mestu, skupaj, sarcinas in unum conicere L. na en kup, fluvius dilapsus in unum confluit Ci., in unum fundere Col.; v zvezah z drugimi števniki: unum et viginti annos Ci., uno et octogesimo anno Ci.; pl. se uporablja le α) pri subst., ki so pl. tantum: Ter., Varr., Val. Fl. idr., unae decumae Ci., in una moenia convenere S., una castra facta ex binis C., ubi unae atque alterae scalae comminutae S.; pesn.: una excidia V. enkratna pogibel. β) pri razvrstitvah: uni … alii eni … drugi, uni … alteri … tertii eni … drugi … tretji.

2. occ.
a) edin(i), samo en, samo eden, en sam, sam: Pl., Ter. idr., una spes C., una salus V., cui uni fidem habebant N., uno aditu relicto S., mulieres nuptae praeter unam Isidori filiam Ci., Pompeius plus potest unus quam ceteri omnes Ci., tu unus adulescens universum ordinem prohibuisti Ci., non unius agri, sed totius Siciliae calamitatem cognoscere Ci.; okrepljeno: Cicero ad haec unum modo respondit C., classis incolumis erat, unā tantum navi perforatā L.; tudi: unus est solus inventus Ci.; pogosto se unus sloveni z adv. samo, le, zgolj: hoc in unā virtute positum est Ci., unā celeritate praestare C., obtutu haeret defixus in uno V.; subst.: unus (sam) omnem omnium potestatem possidebat Ci., unus pro omnibus, una pro cunctis V., unum queri C.; pl. poseb. pri imenih ljudstev: uni ex omnibus Sequani C., Ubii, qui uni miserant C.; tudi: sequere me tres unos passūs Pl.; unus z nedoločnimi zaimki ali nedoločnimi števniki = posamezen, poedin: utilitati omnium plus quam unius alicuius consulit Ci., quibus si unum aliquod in te cognoveris Ci., aliquis unus (gr. εἷς τις) pluresve Ci., nec quisquam unus L. in noben posameznik, unum quodlibet probare Ci., quivis unus Ci. ali unus quivis Varr., unus quidam Ci., unus quilibet ali quilibet unus L., unum quidquid Kom., Lucr., nemo unus, nullus unus Ci. idr. noben posameznik, unum signum ex maximo numero nullum habere Ci. prav nobenega, nihil unum L. nič posameznega, prav nič; poseb. pogosto ūnusquisque, ūnaquaeque, ūnumquidque in ūnumquodque (pisano tudi ločeno ūnus quisque itd.) vsak edin, vsak posamezen, sleherni, vsak, vsakdo: unusquisque opiniones fingebat C., nostrum unumquemque norunt Ci.; metaf. unus edin = ki mu ni enakega, brezprimeren, preizvrsten, izvrsten, odličen, pred vsemi drugimi: simulacrum Cereris unum e sacrario auferendum curavit Ci. oni edini … kip, ki mu ni para, nemo de nobis unus excellat Ci., civitas, quae tibi una in deliciis fuit Ci., adiuro Stygii caput fontis, una superstitio … V.; okrepljujoč pri superl. = zelo, dokaj, daleč, kar, med vsemi, izmed vseh: unus ei fuit carissimus N., civis unus acutissimus Ci., non cum uno gladiatore nequissimo L., iustissimus unus qui fuit in Teucris V., unus omnium loquacissimus Ci., unus omnium ad dicendum maxime natus Ci.; prim.: cum unus in civitate maxime floreret N., eam unam rem maxime ratus conciliaturam L.; opisano: felix una ante alias virgo V.; pri komp.: quis unus fortior fuit? Ci., quam (sc. Carthaginem) Iuno fertur terris magis omnibus unam coluisse V., sagacius unus odoror H.
b) isti, en in isti, prav tisti: Pl., Ap., Fl., Iust. idr., omnis una manet nox H., honos (labor) omnibus unus V., vox (mens) omnibus una V., qui unum imperium unumque magistratum cum ipsis habeant C., duobus in locis uno consilio bellum gerere Ci., uno tempore Ci., C., N., omnes uno ordine habere V. z vsemi ravnati enako; pogosto v reklu omnes uno ore vsi enoglasno, vsi v en glas, vsi soglasno: ceteri omnes uno ore auctores fuere Ter., de utilitate omnes uno ore consentiunt Ci., unoque omnes eadem ore fremebant V.; unus okrepljen z idem: H., Plin. iun. idr., exitus unus et idem Ci., uno eodemque partu V., verset multis modis eandem et unam rem Ci.; subst. n.: omnes sentiunt unum atque idem Ci., restat, ut omnes unum velint Ci.; v pl.: in unis aedibus, unis moribus Ci.

3. metaf. (redko) kot pron. indefinitum neki, kàk(šen): Pl., Ter., Iust. idr., unus pater familias Ci., ut iudicem unum Ci., unus caprimulgus aut fossor Cat. kateri(si)bodi, kar prvi; kot subst. m nekdo: tradit uni O., rapta ab uno tuba Suet. — Od tod adv. abl. sg. f. ūnā skupaj, in sicer

1. krajevno na istem mestu, skupaj, pri kom, poleg, zraven koga, s kom (vred): Ter., domi una eruditi Ci., cum veheretur in raedā, una (poleg njega, pri njem) sedebat uxor Ci., una fui (bil sem poleg), testamentum simul obsignavi cum Clodio Ci., stabat una O. poleg, zraven, si in Italiā Pompeius consistit, una erimus Ci. z njim; tako tudi: ostendit cives Romanos, qui una erant C., ex his, qui una Cirtam profugerant, duos delegit S., Fabius centurio quique una murum accenderant C., quod una erant Macedones complures N., una ludos spectare, una cenare H., pecus et domos volvere una H. s seboj, una esse cum aliquo C. biti pri kom, s kom, una ire cum amicā in viā Ter.; pesn.: Pallas … una (sc. cum Euandro) … pauperque senatus tura dabant V.; una v zvezi s simul: una simul Pl. ali simul una Pac. fr., Pl., una mecum simul Pl., mecum una simul Ter., una simul cum suo vicino Pl.

2. časovno obenem, hkrati, skupaj, sočasno: pugnatur una omnibus partibus C., pereant amici, dum inimici una intercidant Ci., amores una cum praetextā ponere Ci., haec vobiscum una consul agam S.

Opomba: Pesn. gen. sg. ūnĭus: V., H., Lucr.; predklas. gen. ūnī: Pl.; tudi Cat.; dat. m ūnō: uno operario Varr.; dat. f unae: unae fibulae Ca.; voc. ūne: Pl. fr. ap. Prisc., Cat., Aug.

uter-libet, utra-libet, utrum-libet (ixpt., „kdor (kar), kateri, -a, -o od obeh (ti) je po volji“) pron.

1. relativum kdor(si)bodi, kar(si)bodi (kdor (si) bodi, kar (si) bodi) od obeh, kateri(si)bodi, katera(si)bodi, katero(si)bodi (kateri (si) bodi, katera (si) bodi, katero (si) bodi) od obeh, kdorkoli, karkoli (kdor koli, kar koli) od obeh, katerikoli, katerakoli, katerokoli (kateri koli, katera koli, katero koli) od obeh: utrumlibet elige Ci., eos consules esse, quorum utrolibet duce bellum geri recte possit L.

2. indefinitum kateri(si)bodi (kateri (si) bodi) od obeh, katerikoli (kateri koli) od obeh, eden, vsak od obeh: ubi utrolibet modo curatum est Cels., si parti utrilibet alteram detrahas, naturā etiam sine doctrinā multum valebit Q., si utrumlibet esset liberum Q., sanguinem fluentem ex utrālibet parte sistit Plin. — Od tod (v abl.)
a) utrālibet (sc. parte) na kateri(si)bodi (kateri (si) bodi) strani od obeh, na katerikoli (kateri koli) strani od obeh, na eni strani od obeh: Cels., Plin.
b) utrōlibet na katero(si)bodi (katero (si) bodi) stran od obeh, na katerokoli (katero koli) stran od obeh: Q., Lact.

vīlla -ae, f (iz vīesla; prim. vīcus)

1. podeželska pristava, podeželski dvorec, podeželsko (selsko) posestvo, podeželska posest, zaselek, vila, starejše zaselje, (v)ladanje: Ca., Ter., H., Plin., Gell. idr., rustica pristava za kmetijsko rabo, in urbana krasen podeželski dvorec le za zabavo: Varr. ali urbana podeželski dvorec, v katerem biva gospod(ar), rustica pristava, v kateri prebivata vilicus, vinitor idr. sužnji delavci, in fructuaria pristava, kjer hranijo poljske pridelke: Col. idr., Verres hebet plenam domum (hišo v mestu), villas refertas Ci., domus in Palatio, villa in Tusculano Ci., villa magnifica Ci., quia frumenta aut in agris aut in villis sunt Ci., esse villam totius anni (celo leto prijetno bivališče) Sen. ph.; poseb. vīlla publica „mestni dvorec“, javno poslopje na Marsovem polju, v katerem so oblastniki opravljali cenitev imetja rimskih državljanov in vojaške nabore; tam so tudi nudili bivališče poslancem tujih narodov, ker ti niso smeli v mesto: Varr., L., Val. Max., Fl., Aur.; podoben dvorec je nameraval zgraditi tudi Cezar: Ci. ep.

2. = rus: Plin. iun.

3. vas, naselje, starejše selo: villae coloni Ap.

vītālis -e (vīta)

1. življenjski, k življenju sodeč, za življenje potreben, življenje dajajoč, oživljajoč, vitalen: aevum Pl., saecla vitalia Lucr. življenja veki, rodovi, abstinere eo, quod vitale est L. kar sodi (spada) k življenju, caloris natura vim habet in se vitalem Ci. življenjsko moč, vitalis calor Cu., spiritus Ci. življenje dajajoči zrak, vitales auras capere V. dihati življenje dajajoče sape (življenje dajajoči zrak) = živeti, viae vitales O. življenje dajajoči (življenjsko pomembni) sapniki, sanguis Plin., lumen vitale relinquere O. „zapustiti luč življenja“ = umreti, vitalis sensus, vitales motūs Lucr., temperies caeli vitalis Lucan. življenje dajajoča, oživljajoča, vitales radii solis Amm. oživljajoči, vitalis lectus Petr. smrtna (mrliška) postelja (pravzaprav postelja, na kateri je kdo ležal v času svojega življenja in na kateri je kot mrtvec izpostavljen).

2. pesn. življenjsko moč imajoč, za življenje sposoben, živ: si esse salvum me vis aut vitalem sibi Pl. ali da ti ostanem živ, o puer, ut sis vitalis, metuo H. da ne boš dolgo živel (prim. H. Sat. 2, 7, 4); adv. vītāliter živeče: vitaliter animatus Lucr. oživljen, živ.

3. vreden življenja: quî potest vita esse vitalis, ut ait Ennius? Ci. vredno, da se živi. — Od tod subst. vītālia -ium, n

1. plemeniti telesni deli, ki so nujni za ohranjanje življenja, življenjski deli: Amm. idr., exprimitur ipsis vitalibus cruor Sen. rh., vitalia in corpore Sen. ph., quis fusa solo vitalia calcet Lucan., ebibit umorem circum vitalia fusum pestis Lucan., vitalia effingere ex ipsa humo Mel., pilum … in vitalia capitis venerat Plin., vitalia eximere Lamp. iztrgati drobovje iz telesa; metaf. o neživih subj.: vitalia rerum, i. e. principia vitae Lucr., vitalia arborum Plin.

2. mrliška oprava: Petr., Sen. ph. (prim. pod lectus).

Vitellius 3 Vitélij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. P. Vitellius Publij Vitelij, legat v Germaniji pod Germanikom, s katerim je šel l. 19 po Kr. na Vzhod. Po zatonu svojega učitelja Sejana si je kot njegov soobtoženec prerezal žile: T.

2. L. Vitellius Lucij Vitelij je v času cesarja Tiberija kot cesarski namestnik v Siriji Rimu podredil Parte. Po vrnitvi iz Sirije je v času cesarja Kaligule bil večkrat konzul skupaj s cesarjem. Bil je zaupnik cesarja Klavdija, zelo spreten in prevejan dvorjan ter zelo vdan Mesalini in po njeni smrti Agripini: Suet., T.

3. A. Vitellius Avel Vitelij, rojen l. 15 po Kr., konzul l. 58 po Kr., pozneje upravitelj Afrike in legat v Germaniji, kjer so ga legije l. 69 po Kr. oklicale za cesarja proti Galbi. Po Galbovi smrti se je moral spopasti s proticesarjem Otonom; sicer ga je premagal pri Bedriaku, a je bil sam poražen od Vespazijana; usmrčen je bil l. 69 po Kr. Kot cesar (osmi po vrsti) je bil razvpit zaradi svoje razsipnosti, h kateri je bil nagnjen že v mladosti: T., Suet. Kot adj. Vitellius 3 Vitélijev: via Suet. — Od tod adj. Vitelliānus 3 Vitélijev, vitélijski, vitelijánski: milites, partes T.; subst. Vitelliānī -ōrum, m
a) vitélijevci, vitelijánci, vitélijci = Vitélijevi vojaki: T., Suet.
b) neke (menda po Viteliju imenovane) pisalne deščice (tablice): Mart.

4. L. Vitellius Lucij Vitelij, brat cesarja Vitelija in prav tako razsipnež, še opaznejši kot njegov brat, čeprav precej slabšega značaja. Ko so vespazijanci osvojili Rim, je bil ujet in usmrčen na povelje Antonija Prima: T.

volūtābrum -ī, n (volūtāre) kaluža, mlakuža, kal, mlaka, v kateri se valjajo svinje, starejše kališče, močvara: Arn., Sid. idr., saepe volutabris pulsos silvestribus apros latratu turbabis V., VOLUTABRIS SILVESTRIBUS volutabra loca sunt, in quibus se apri volvunt Serv.

vōtīvus 3 (vōtum)

1. zaobljubljen, obljubljen, posvečen, votíven: Val. Fl. idr., ludi Ci., Plin., legatio Ci. ep. častno poslanstvo za dopolnitev storjene zaobljube, carmina, tura O., voces Tib. zaobljube, iuvenca H., tabula H. zaobljubna podoba (postavljena v kako svetišče v zahvalo za rešitev iz velike nevarnosti), nox Pr. zaobljubna noč (noč, v kateri se človek zaradi storjene zaobljube vzdrži spolnega odnosa), votivus oris habitus T. lasje, ki se nosijo zaradi storjene zaobljube; pesn.: sanguis O. zaobljubljene žrtve; enalaga: votivi cornua (= votiva) cervi O.

2. zaželen, pogodu bivajoč, všečen, dobrodošel: aspectus, hospitium, nuptiae Ap., mors Prud.

zeugma¹ -matis, n (tuj. ζεῦγμα) zévgma, gram. (ret.) figura, pri kateri se en predikat nanaša na več subjektov, čeprav se ujema le z enim od njih: Serv., Char. idr.