Franja

Pithēcūsa -ae, f (Mel.) in pl. Pithēcūsae -arum, f (L., O.) (Πιϑηκοῦσα, Πιϑηκοῦσαι; πίϑηκος opica) Pitekúza =„Opičji otok“, otok v Tirenskem morju blizu Kum (zdaj Ischia). Nekateri avtorji so s tem imenom zaznamovali dva otoka, torej Pitekúzi oz. „Opičja otoka“ (prim. Aenāria in Inarimē; zdaj Ischia in Procida).

pol-lingō -ere -linxī -linctum (por + lingō; gl. por) mrliče (trupla) umivati in maziliti, mrliče (trupla) urejati (oskrbeti, oskrbovati): qui eum pollinxerat Pl., iam pollinctus Ap., figmenta hominum mortuorum ita curate pollincta, ut … Amm., pollincto eius funere Fulg.; metaf.: ni quid tibi hinc in spem referas, oppido hoc pollinctum est Pl., alicuius pollinctum iam corpus Val. Max. že v grob (jamo) viseče, že na robu (blizu) groba, voluptatem pallidam aut fucatam et medicamentis pollinctam Sen. ph. na rob groba spravljeno, izprijeno.

Pompēī (in Pompēiī) -iōrum, m (pl. od Pompēius = „naselbina rodu Pompejev“) Pompêji, mesto v južni Kampaniji 20 km jugovzhodno od Neaplja; l. 79 po Kr. ga je zasul Vezuv(ij) ob svojem izbruhu, danes je večji del mesta izkopan: L., Sen. ph. — Od tod adj. Pompēiānus 3 pompêjski: vinum Plin.; subst.

1. Pompēiānum -ī, n (sc. praedium) Pompeján(um) = Pompêjsko, Ciceronovo podeželsko posestvo blizu Pompejev: Ci.;

2. Pompēiānī -ōrum, m Pompejáni, Pompêjci, preb. Pompejev: Ci.

Porcius 3 Pórcij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. M. Porcius Cato Censorius (Maior) Mark Porcij Kato(n) Cenzor(ij) (starejši), rimski državnik, vojskovodja, govornik, literat, znan kot strog cenzor (l. 184 pr. Kr.) in zaščitnik starorimskih šeg: Ci., N. idr.

2. M. Porcius Cato Uticensis (Minor) Mark Porcij Kato(n) Utiški (Utičan) (mlajši), pravnuk Katona starejšega, Cezarjev nasprotnik; po porazu v bitki pri Tapsu je l. 46 je v Utiki naredil samomor: S., Ci. ep., tudi samo Uticensis: Plin.

3. M. Porcius Laeca Mark Porcij Leka, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

4. L. Porcius Licinus Lucij Porcij Licin, pretor l. 207, se je udeležil bitke proti Hazdrubalu pri Seni: L.

5. Porcius Licinus Porcij Licin, rimski pesnik okrog l. 100: Gell., isti imenovan tudi samo Porcius: Suet. ali samo Licinus; Ci.

6. Porcia Porcija, sestra Katona mlajšega, žena Domicija Ahenobarba: Ci. ep. — Kot adj. Pórcijev: lex Porcia Porcijev zakon je pod skupnim imenom združeval tri zakone, ki so dovoljevali provokacijo tudi zunaj rimskega obmestja in prepovedovali rimskega državljana za kazen bičati ali obglaviti: S., Ci., L., familia Vell., basilica L. Porcijeva bazilika blizu kurije (zgraditi jo je dal Kato(n) starejši).

Praeciānus 3 precijánski: vinum Plin., Macr. precijansko vino (sorta vina, ki so jo pridelovali blizu Jadranskega morja).

Opomba: Po nekaterih izdajah Praetetianum Plin. pretecijánsko vino.

Priēnē -ēs, f (Πριήνη) Priéna, jonsko mesto blizu Mileta, rojstno mesto Bianta: L., Mel., Plin., Aus.; acc. Priēnam: Ci. (Parad. 1, 8). — Od tod adj.

1. Priēnaeus 3 priénski: Menandri duo, unus Prienaeus, alter Heracleotes Varr., Bias Sid.

2. Priēnēnsis -e priénski: scamonium Plin., Mandraytus Ap.; subst. Priēnēnsēs -ium, m Priénci, preb. Priene: Plin.

3. subst. Priēne͡us -eī in -eos, m (Πριηνεύς) Priénec: Bias Aus.

proelium -iī, n (verjetno iz *pro-du̯oiliom, prim. bellum < *du̯ellom)

1. borba, boj, bitka, bitva, spopad, napad, bòr: Pl., T., Iust., Pr., Suet. idr., equestre C., terrestre, navale N. bitka na kopnem (kopenska bitka), bitka na morju (pomorska bitka), singulare Aus. dvoboj, proelium facere Ci., C. idr. spopasti se, udariti se, proelium facere in manibus S. bojevati se iz bližine (od blizu), proelium committere (gl. committō), proelium audere T. tvegati spopad, proelium inire cum aliquo L. spustiti se s kom v dvoboj, proelio (na spopad, na boj, k spopadu, k boju) hostem lacessere C.; (o živalih, vetrovih): cui (sc. haedo) frons turgida cornibus primis … proelia destinat H., illi (sc. tauri) proelia miscent V., proelia dant cervi V., magno discordes aethere venti proelia ceu tollunt animis et viribus aequis V.; metaf. boj z besedami, besedni spopad, besedni dvoboj, besedovanje, prepir(anje), prerèk, prerek(anje), prekarjanje, glasno nasprotovanje, glasno nestrinjanje (nesoglašanje), medsebojno oštevanje, sporek(anje): proelia meā causā sustinere Ci. ep., non bene, si tollas proelia, durat amor O., proelia committere voce O.; šalj. o boju z jedmi: quid cessamus proelium committere Pl. lotiti se jedi; v obscenem pomenu: nos contra angusto versamus proelia lecto Pr., Veneris Ap.

2. meton.
a) boj = vojna: eventus proelii, adversum Siciliae proelium, reparare proelium Iust., proelium, quod Camilli ductu gestum est Front., proelium Marcomanicum Vop.
b) = del vojske ali bojišča, vrsta, red: in laevo proelio periere Amm.
c) proelia = borci, vojaki, vojščaki, bojevniki, bojniki, voji: armigera proelia sevit humo Pr., agricolam infandis condentem proelia sulcis expediam Stat.

propinquitās -ātis, f (propinquus)

1. bližina: ex longinquitate, propinquitate Ci., nimis imminebat propter propinquitatem Aegina Piraeo loci C., hostium C., ex propinquitate pugnare C. iz bližine, od blizu, mož na moža; v pl.: silvarum ac fluminum propinquitates C.

2. metaf. (bližnje) sorodstvo: C., L., Suet. idr., arta Plin. iun., pietate propinquitas colitur Ci., vinculis et propinquitatis et affinitatis coniunctus Ci., Dion praeter nobilem propinquitatem multa alia bona habuit N., sanguinis Aug., ius propinquitatis Vulg.; v pl.: si propinquitates summo bono non contineantur Ci., cuneum faciunt familiae et propinquitates T.; meton. = sorodniki: in propinquitatis perniciem inclinatior Amm.

propinquus (tudi propincus) 3, adv. -ē (iz prope kakor longinquus iz longe)

1. krajevno bližnji, sosednji, soseden, okoliški, okolišen, okolišnji, mejen, meječ (s čim, na koga, na kaj); abs.: arva L., provincia, praedium Ci., propinqui urbis montes N., sol H., exsilium paulo propinquius O., propinquus tumultus N. v bližini, nullus propinquus metus L. (nobena nevarnost =) varnost v bližini, propinque adesse Pl., colles duo propinqui inter se S. dva sosednja (si) griča; z dat.: domus foro propinqua S., loca flumini propinqua S., propinquus cubiculo hortus L.; z abl.: litora Italiā propinqua S. fr.; subst. n. (n. sg. le s praep.): in propinquo esse L. v bližini (blizu) biti, ex propinquo cernere L., cognoscere L. ali instare S. fr. v bližini (blizu), zbliza, od blizu; pl.: oppido propinqua S. mestna okolica, obmestje, per omnia propinqua Amm. po vseh bližnjih krajih.

2. metaf.
a) (po času) bližnji, bližajoč se, skorajšnji: mors, reditus Ci., spes Capuae potiundae L., propinquā vesperā T. ko se je bližal večer.
b) podoben, sličen: Gell. idr., quae propinqua videntur et finitima Ci., (sc. motus) finitimi et propinqui his … animi perturbationibus Ci., propinquiora genere inter se verba Varr.
c) (po rodu) bližnji, v bližnjem sorodstvu, soroden: Suet. idr., cognatio Ci., N., cognationes L., consanguinitate propinquus V. istokrven, krvni sorodnik, tibi genere propinqui S., propinquus principi sanguis T.; pesn.: bella propinqua O. s sorodniki; subst. propinquus -ī, m sorodnik: L., H., Suet. idr., fratre meo atque eodem propinquo suo interfecto S., regis propinqui N., tot propinqui Ci.; propinqua -ae, f sorodnica: virgo Vestalis, huius propinqua Ci., propinquas suas nuptum collocare C., maior aliqua natu propinqua T. (Dial.); occ. propinqui = boljši prijatelji: in longinquos, in propinquos … irruebat Ci.

Psamathē -ēs, f Psámata

1. hči argivskega kralja Krotopa: pater Psamathes O.

2. morska nimfa, Fokova mati: O.

3. studenec blizu Psamatunta v Lakoniji: Plin., Val. Fl.

puteal -ālis, n (subst. adj. puteālis -e; puteus)

1. marmornat, večinoma okrogel rob vodnjaka, marmornata, večinoma okrogla ograja vodnjaka: putealia sigillata duo Ci. ep.

2. metaf. nepokrito, vodnjaški ograji podobno zidišče (malo svetišče), putéal. Kraj, kamor je strela udarila, je bil za Rimljane svet; pontifex ga je posvetil, od strele razrito zemljo so poravnali, zaklali ovco (bidens, prim. bidental) ter kraj ogradili. Tak puteal je bil npr. na Forumu blizu rimske borze: H., O., Pers. idr., puteali et faeneratoribus inflatus Ci.; pod tem putealom, ki ga je obnovil neki Skribonij Libo(n) (od tod puteal Libonis H. ali puteal Scribonianum Fest.), je bil zakopan znameniti nož avgurja Ata Navija: Ci.

Pȳthō -ūs, f (Πυϑώ) Píto (gen. Pito), staro ime okolice mesta Delfi, pozneje tudi ime mesta samega: Lucan., Delphica Pytho Tib. — Od tod adj.

1. Pȳthicus 3 (Πυϑικός) pít(ij)ski, délfski: Apollo, oraculum, sortes L.

2. Pȳthius 3 (Πύϑιος) pít(ij)ski, délfski, Apólonov: Lucan., Apollo Ci., L., Plin., incola (= Apollo) H., dens Pr., vates Iuv. (gl. spodaj Pȳthia -ae, f), oraculum Ci., regna Pr. = delfsko mesto, Delfi; subst.
a) Pȳthius -iī, m Pít(ij)ski (= Apolon), Pítijec: Vell.
b) Pȳthia -ae, f (Πυϑία sc. ἱέρεια) pít(ij)ska (Apolonova) svečenica, Pítija, ki je prerokovala sede na trinožniku: Ci., N.
c) Pȳthia -ōrum, n (τὰ Πύϑια sc. ἱερά) pít(ij)ske igre, ki so jih prirejali sprva vsako deveto, pozneje vsako peto leto (septembra) na kriški oz. krisajski (po mestu Κρῖσα ali Κρίσσα imenovani) ravnici blizu Delfov na čast Apolonu, ker je ubil zmaja Pitona (Pȳthōn): H., O., Lucan., Plin., Ap. idr., Pythia vincere Vitr. zmagati na pit(ij)skih igrah.

quaestōrius 3 (quaestor)

1. kvéstorski, kvéstorjev: Q., Plin., Cod. Th., officium Ci. ep., comitia Ci. ep., L. tributske komicije za volitve kvestorjev, insignia T., porta L. zadnja vrata v taboru (blizu kvestorjevega šotora), nav. imenovana decumana, forum (v taboru) L., scriptus Suet. pisarska služba pri kvestorju; subst. quaestōrium -iī, n
a) (sc. tentorium) kvéstorjev šotor (v taboru): captum quaestorium est L.
b) (sc. aedificium) kvéstorjevo uradno stanovanje v provinci, kvestórij: Thessalonicam me in quaestorium duxit Ci.

2. kvéstorski = kvéstorskega ranga (stanu, čina): legatus Ci. s kvestorskim činom, adulescens nondum quaestorius L. ki še ni bil niti kvestor, quaestor iuvenis T. ki je bil kvestor; subst. quaestōrius -iī, m bivši kvéstor: Ci., Suet., Dig.

Quīza -ae, f Kvíza, utrjen kraj v Mavretaniji blizu današnje vasi Giza pri mestu Oran: Quiza Cenitana peregrinorum oppidum, Arsennaria Latinorum, I'I'I' a mari Plin., Mel.

rānunculus -ī, m (demin. rāna)

1. mala žaba, žabica: Varr., quis est, qui ranunculos hoc videre suspicari possit? Ci., sed inest in ranunculis vis et natura quaedam significans aliquid Ci.; šalj. o prebivalcih mesta Ulubre (Ulubrae) blizu Pomptinskega močvirja: nam Ulubris honoris mei causa vim maximam ranunculorum se commosse constabat Ci. ep.

2. metaf. bot. = batrachion, menda zlatica, zlatičnica, samojed: ranunculum vocamus quam Graeci batrachion Plin.

Raudius 3 rávdijski: Raudius campus: Aur., Fl. ali pl. Raudiī campi: Vell. Ravdijska poljana (Ravdijske poljane), širna planjava v Zgornji Italiji blizu Vercel, kjer je Marij l. 101 premagal Kimbre.

Rhēnus -ī, m (prim. gr. Ῥῆνος; ime je prvotno kelt. Rēnos) Ren

1. znamenita reka v Germaniji: Ci., C., H., T., Col., Plin. idr., Rhenus bicornis V. = Ren in Vala; pesn. adj.: flumen Rhenum H. veletok Ren, renski veletok, renski valovi; pesn. meton. Porénci, Germáni, Germánija: Lucan., Stat. idr., de te, Rhene, triumphus O.; tako v pl.: ingentes locat Rhenos Pers. — Od tod adj. Rhēnānus 3 rénski: Mart., terrae Sid.

2. rečica v Italiji blizu Bolonje (zdaj Reno): Plin., Sil.

Rigodūlum -ī, n Rigodúl(um), mesto na ozemlju Treverov (zdaj Riol blizu Trierja): T.

Rubrēnsis lacus Rúbrsko jezero v Narbonski Galiji blizu mesta Narbona (zdaj étang de Sigean): Plin.; enako Rubraesus lacus: Mel.

Rudiae -ārum, f Rúdije, mesto v Kalabriji, rodni kraj pesnika Enija (zdaj Porta a Rugge blizu kraja Lecce-Lupiae) Plin., Mel., Sil. — Od tod Rudīnus 3 rúdijski, iz Rúdij izhajajoč (izvirajoč), iz Rúdij doma: Rudinus homo Ci. = Ennius; subst. Rudīnus -ī, m Rúdijec, Rudín: unde Rudinus ait „divum domus altisonum — cael'“? Aus.; pl. subst. Rudīnī -ōrum, m Rúdijci, Rudíni, preb. mesta Rudije: nos sumus Romani, qui fuimus ante Rudini Enn. fr. ap. Ci.