Franja

bilībra -ae, f (bi in lībra) dva funta: farris L.

bilinguis -e (bi in lingua) dvojezičen =

1. z dvema jezikoma; šalj.: ubi alter alterum bilingui manifesto inter se prehendunt Pl. (o pohotnem poljubljanju z jezikoma); pren.: tibiae bilingues Varr. ap. Non. z dvema zaklopkama.

2. dva jezika govoreč, v slabem pomenu = nekakšno „latovščino“ govoreč, lopotajoč: Enn., Luc. ap. Porph., Canusini more bilinguis H., bilingues, a domestico externo sermone degeneres Cu.

3. pren.
a) dvosmiseln, dvopomenski, dvoumen: fabulae Arn. alegorične.
b) dvojezičen, hinavski: Pl., Sil., Cl., homo Ph., Tyrii V.

bilīx -līcis (bi in līcium) dvoniten, dvožičen: lorica V. oklep iz dvožičnih verižic.

bilūstris -e (bi in lūstrum) dve petletji trajajoč = desetleten: bellum O., Sid.

bilychnis -e (bi in lychnus) dvosvečen, z dvema lučema: lucerna Petr.

bimammius 3 (bi in mamma) dvoprsen; pren.: (vites) purpureae cognomine bimammiae Plin. (ker ima grozdje tako obliko).

Bimārcus -ī, m (bi in Mārcus) Dvojni Mark, naslov Varonove satire: Varr.

bimaris -e (bi in mare) dvomorski = ob dveh morjih ležeč: Corinthus H., Isthmos O.; pren.: morbus Aus. nagnjenost k dvojnemu (nenaravnemu) nečistovanju.

bimarītus -ī, m (bi in marītus) dvojni soprog, dvojni mož, mož dveh žena: Laterensis ap. Ci., flamen Hier.

bimāter -tris, m (bi in māter; gr. διμήτωρ dvomateren) dvomateren, z dvema materama, iz dveh mater rojen, Bakhov vzdevek, ker ga je rodila najprej Semela, nato pa še Jupiter iz svojega kolka: O., Hyg.

bimembris -e (bi in membrum) dvouden, dvoličen: Centauri Corn. ap. Macr., Sil. = nubigenae bimembres V. (= pol ljudje pol konji), forma O. dvoudna (kentavrska), puer Iuv. (= pol človek pol žival); subst. pl. bimembrēs, m dvoudniki = Kentavri: Stat., ardescunt germani caede bimembres O., illic lavēre bimembres vulnera O.

bimē(n)stris -e, abl. -ī, (pesn.) tudi -e (bi in mēnsis) dvomesečen, dva meseca star ali trajajoč: porcus H., porca O., consulatus Plancus in Ci. ep., Suet., stipendium L., triticum Plin., stella Plin. ki je dva meseca na istem mestu, spatium Aus.

bimēnstruus 3 (bi in mēnsis) dvomesečen: tempus Cod. Th.

bimeter -tra -trum (bi in metrum) dvometrumski, iz dveh metrumov (iz dveh stopic) sestavljen = dimeter: litterae Sid.

binoctium -iī, n (bi in nox) doba dveh noči, dvonočje, dve noči: Amm., non plus quam binoctium abesse T.

binōminis -e (bi in nōmen) dvoimenski: Hister (= Danuvius) O., Irus (= Arnaeus) O., Ascanius (= Iulus) O.

bipālium -iī, n (bi in pāla) dvojna lopata; met. dvojna jama (zareza) = z dvojno lopato zarezana, globoka 2 do 3 čevlje: Ca., Varr., Col., Plin.

bipalmis -e (bi in palma) dve pedi dolg ali širok: tabulae Varr., spiculum L. — Soobl. bipalmus 3: Ap. h.

bipartiō, bolje bipertiō, -īre (-īvī) -ītum (bi in partīre) na dvoje (raz)deliti: hiems, ver bipertitur (glede na vreme) Col. Pogosteje pt. pf. bipartītus (bipertītus) 3 na dvoje (raz)deljen, dvojen, dvodelen: divisio Varr., ex altero... genere, quod erat bipertitum Ci., bipartito agmine Cu., bipertiti Aethiopes Plin. Od tod adv. abl. bipartītō (bipertītō) v dveh delih (oddelkih, krdelih), na dvoje, dvojno, dvodelno: classem bipertito distribuere Ci., id fit bipertito Ci., Romani conversa signa bipertito intulerunt C., collocatis insidiis bipertito in silvis C., equites bipartito in eos emissi L., secta bipartito cum mens discurrit utroque O.; bipertito esse (δίχα εἶναι) vsaksebi, narazen biti: ibi in proximis villis ita bipertito fuerunt, ut... Ci. Adv. bipertītē = bipertītō: Boet.

bipatēns -entis (bi in patēre) dvojno odprt: portae V. odprta dvojna vrata, tecta V. dvorane z odprtimi dvojnimi vratnicami.