Franja

Boeōtī -ōrum (pri H. -ûm), m (Βοιωτοί) Beotci, Beotčani, preb. nižin ob Kopaidskem jezeru, ki so bili znani kot topoglavi ljudje: Boeotorum gentem... dicionis suae facere cupiens L., Boeotûm in crasso iurares aëre natum H. Od tod

I. adj.

1. Boeōtius 3 (Βοιώτιος) beotski, iz Beotije: Pr., Col., Val. Fl., Ap., Bacis, vates Ci., Neo L., moenia (= Thebae) O.; subst.
a) Boeōtiī -ōrum, m = Boeotī: Ci., Plin., omnes... Boeotii magis firmitati corporis quam ingenii acumini inserviunt N.
b) Boeōtia -ae, f α) Beotčanka, Plavtova ali Akvilijeva komedija: Gell. β) (sc. terra, Βοιωτία) Beotija, gr. pokrajina z glavnim mestom Tebami (Thebae): Ci., L., O. idr. γ) Beotija, Hiantova žena: Hyg.

2. (redkeje in pesn.) Boeōtus 3 (Βοιωτός) = Boeōtius: Orion, tellus O., duces Lucan., flumina, urbes Stat.

3. Boeōticus 3 (Βοιωτικός) beotski: cucumis, frumentum Plin.

— II. subst. Boeōtis -idis, f (Βοιωτίς) Beotija, dežela Beotčanov: Mel.

Bōiī¹ (C., L., T.) ali Bōī (Mel., Plin., T.) -ōrum, m (Βοῖοι inΒοιοί) Bojci, kelt. ljudstvo, ki se je iz svojih prvotnih bivališč v južni Galiji izselilo deloma v severno Italijo (v Padovo nižino), deloma pa v nemško sredogorje, kjer se je nastanilo v današnji Češki in ob Donavi. Bojci so bili večni nasprotniki Rimljanov; del njih je Cezar premagal in naselil pri Eduvcih. Sg. Bōius -ī, m Bojec: nobilis Boius L., Bōia -ae, f Bojka, le v besedni igri z bōia pri Pl. Od tod subst. Bōia -ae, f (sc. terra) Boja, Bojska dežela: C., Bōi(o)haemum (v rokopisu Bōihēmum) -ī, n Bojska dežela (Češka): T., Vell.; adj. Bōicus 3 bojski: ager (pri Milanu) P. F.

bombȳciae arundinēs (bombȳciae je ali gen. sg. subst. bombȳciās -ae, m, torej bombyciae arundinēs = βομβυκίας κάλαμος, ali pa nom. pl. adj. bombȳcius 3 piščalen, za piščali) za piščali pripravno trstje: Plin.

bostrychītis, acc. -tin, f (gr. *βοστρυχῖτις), po drugih bostrychītēs -ae, m bostrihit, neki dragulj: Plin.

Bottiaea -ae, f (Βοττιαία) Botiaja, Botieja, okraj v Makedoniji: L. Od tod preb. Bottiaeī -ōrum, m (Βοττιαῖοι) Botiajci, Botiejci: Plin. — Soobl. Bottia -ae, f (Βοττία) Botija: Iust.

Bovīllae -ārum, f Bovile,

1. prastaro mestece v Laciju ob Apijevi cesti (blizu Bovil je Milonova tolpa ubila Klodija): O., Pr., T. idr. — Soobl. Bovīlla -ae, f Bovila: Front. — Od tod adj. Bovīllānus 3 bovilski, pri Bovilah: vicinitas Ci., pugna (med Klodijem in Milonom) Ci. ep.; subst.
a) Bovīllānus -ī, m Bovilčan, bovilski meščan: Luc.
b) Bovīllānum -ī, n Bovilsko (ozemlje): in Bovillano Asc.

2. mestece ali vas na ozemlju Arpincev; od tod adj. Bovīllānus 3 bovilski, pri Bovilah: fundus Ci. ep.

bōx, bōcis, acc. pl. bōcas, m (gr. βῶξ) boka, neka morska riba: Isid., P. F. — Soobl. bōca -ae, f: Plin.

branchiae -ārum, f (iz gr. τὰ βράγχια) ribje škrge: Col., Plin.; sg. branchia -ae, f: Aus., Vulg.

Branchus -ī, m (Βράγχος) Branh iz Delfov, Apolonov ljubljenec, Smikrov sin, po drugih pa sin samega Apolona, ki mu je dodelil vedeštvo, da je vedeževal v didimskem preročišču: Varr. fr., Stat. Od tod patronim Branchidae -ārum, m (Βραγχίδαι) Branhidi, Branhovi potomci in nasledniki, dedni svečeniki, vedeži in upravniki Apolonovega svetišča in preročišča v Didimah (Didyma): Cu., Plin., Amm.; sg. Branchidēs -ae, m Branhid, Apolonov priimek: Mel.

Braurōn -ōnis, acc. -ōna, m (Βραύρων) Bravron, staro mesto v Atiki blizu Sunija: Plin., Stat. — Soobl. Braurōnia -ae, f Bravronija: Mel.

Brīsēis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Βρισηΐς) Briseida = Hippodamia, hči svečenika Brizeja (Βρισεύς), Ahilova sužnja in ljubica, ugrabil mu jo je Agamemnon: Varr. ap. Non., H., O., Pr. — Pozn. soobl. Brīsēida -ae, f: Hyg.

Britannus, pozn. Brittānus, 3 (prim. Βρεταννός, Βρεττᾱνός, Βρετᾱνός) britanski: esseda Pr., rex Stat., causidici Iuv., canes, Oceanus, litus Cl.; večinoma kot subst. Britannī (Brittānī) -ōrum, m
a) Britanci, preb. britanskega otoka: C., V., H., O. idr.; sg. (kolekt.) Britannus -ī, m Britanec: catenatus H.
b) gal. Bretonci: Sid. — Od tod subst. Britannia (Brittānia) -ae, f (Velika) Britanija, t.j. (nav. v ožjem pomenu) Anglija in Škotska: Ci., C., T. idr.; met.: modo mihi date Britanniam Ci. ep. = Cezarjeva dejanja v Britaniji; v širšem pomenu je Britannia = Anglija, Škotska in Irska, zato tudi pl. Britanniae: Cat., Plin., Amm. Adj. Britannis -idis, f britanska: insulae Prisc., Britannicus (Brittānicus) 3 britanski, iz Britanije, v Britaniji: aestūs Ci., litterae Ci. ep., bellum Ci. ep., C., mare Mel., Oceanus Mel., Plin., herba Plin., Ap. h. vodna kislica, balaena Iuv., legiones, lingua T.; subst. Britannicus -ī, m Britanik, Britanski = zmagovalec nad Britanci, rim. priimek, npr.: Tiberius Claudius Britannicus Tiberij Klavdij Britanik, sin ces. Klavdija in Mesaline: T., Suet.

bubsequa -ae, m (bōs in sequī) goveji pastir, govedar: Sid. — Soobl. būsequa -ae, m: Ap. (tudi bussequa).

būbulus 3 (bōs) goveji, volovski, bikov, kravji: penis Naev. fr. bikova žila, corii Pl. volovski jermeni, jermenovka, bič, cottabi Pl. tleskanje jermenovk, monimenta Pl. udarci z bičem, censio Pl. kazen z jermenovko, utres Plin. iz volovskih kož, armentum Col., pecus Varr., caseus Varr., Suet., caro Plin., Lamp. govedina, lac Plin., cornu Cels., Plin., fimus ali fimum Ca., L. govejek, kravjek; femur, lingua bot. (gl. ti gesli); subst. būbula -ae, f (sc. caro) govedina, kravetina: Pl., Cels. — Sinkop. obl. būblus: Petr.

Būcephalās -ae, acc. -am in -ān, m: Cu., Plin., in Būcephalus -ī, m: Gell. (mak. Βουκεφάλας, gr. Βουκέφαλος) Bukefal = Biko-glav, ime konja Aleksandra Vel. Od tod Būcephala -ae, f: Plin. in Būcephalē -ēs, f: Iust. (Βουκεφάλη), tudi Būcephala -ōrum, n: Cu. (τὰ Βουκέφαλα) in Būcephalos -ī, f: Gell. Bukefala, Bukefale, mesto ob Hidaspu v Indiji, katero je Aleksander Vel. ustanovil in poimenoval na čast svojemu konju.

būglōssos -ī, f (gr. βούγλωσσος volovjejezična) bot. kozje uho: Mac., Plin., Ap. H. — Pozna soobl. būglōssa -ae, f: Ap. H.

Būtēs -ae, m (Βούτης) But(es), gr. moško ime: O., V., Hyg. Od tod patronim Būtadēs -ae, m (*Βουτάδης) Butad, Butov potomec: Prisc.

Cabillōnum -ī, n Kabilon, znamenito eduvsko mesto ob reki Arar (zdaj Chalon sur Saône) severno od Lyona: C., Ambr., Sid. — Soobl. Cabillōna -ae, f Kabilona: Amm. in Cabillō -ōnis, acc. -ōna, f Kabilon: Amm.

cadāverīnus 3 (cadāver) mrhovinski: nidores Aug.; subst. cadāverīna -ae, f (sc. caro) mrhovina = meso poginule (crknjene) živali: Tert.

Cadmus -ī, m (Κάδμος = vzhodnik, iz hebr. kadema = jutrova dežela) Kadem,

1. samogovoreče ime fen. priseljencev v Beotiji; poseb. Kadem, mitološki sin fen. kralja Agenorja, ki je med iskanjem svoje sestre Evrope prišel v Beotijo in tam ust. Kadmejo; s seboj je prinesel fen. črkopis, iznašel topljenje rude in se nazadnje spremenil v kačo: Ci., H., O. idr.; Cadmi soror O. = Evropa kot del sveta, Cadmi nigellae filiae ali Cadmi filiolae atricolores Aus. (o Kadmovih črkah). Od tod adj.
a) Cadmēus 3 (Καδμεῖος) Kadmov, kademski: Thebae Pr. ker jih je ust. Kadem, mater (= Agaue Agava, Kadmova hči) Tib., Sen. tr., cistae Sen. tr. bakhovski (ker je Bakh Semelin sin, torej Kadmov vnuk); pesn. = α) tebanski: Dirce Lucan., iuventus Stat. β) feniški (ker je bil Kadem Feničan): Tyros Pr.; od tod γ) kartažanski: genus, manus, stirps Sil. Subst. Cadmēa -ae, f (sc. arx) Kadmeja, trdnjava v Tebah, ki jo je dal zgraditi Kadem: N.
b) Cadmēius 3 (Καδμήϊος) Kadmov, kademski: Ino Sen. tr., genetrix (= Agaue) Stat., heros (= Tebanec Polynices) Stat., seges Val. Fl. zmajevi zobje, ki jih je posejal Kadem.
c) pesn. Cadmēis -idis ali -idos, acc. -ida, f (Καδμηΐς) kademska, Kadmova, tebanska: arx, domus, matres O.; subst. Kadmovka, Kadmova hči = Semele ali Ino O. = Agaue Ps.-V. (Cul.) = Agaue, Ino in Autonoe Sen. tr. — Subst. Cadmogena -ae, f (Cadmus in genere = gīgnere) Kadmova rojenka (hči): Semela Acc. fr.

2. Kadem iz Mileta, logograf in eden prvih gr. prozaikov (malo pred perz. vojnami): Plin.

3. kruti rabelj v Horacijevem času: cives tradere Cadmo H.

4. karsko gorovje: Plin.