Franja

aedīlis -is, abl. klas. -e, poklas. tudi -ī, m (aedēs; aedīlis torej = „svetiščni nadzornik“) edil. Sprva so l. 493 obenem z ljudskim tribunstvom ustanovili službo dveh plebejskih edilov (aedīlīes plebēī), ki sta v Cererinem svetišču hranila plebejski arhiv. Plebejski edili so morali skrbeti za javni red in za plebejske igre. Zaradi zunanjega bleska so se za edilstvo potegovali tudi patriciji; od l. 366 sta se volila tudi dva patricijska edila, imenovana aedīlēs curūlēs, ker so jima pripadali sella curulis, toga praetexta in ius imaginum. Patricijski edili so prirejali velike igre (ludi Romani, Megalenses) in nadzorovali patricijska svetišča. Tem štirim uradnikom (ki se niso šteli med višje oblastnike in zato niso imeli liktorjav) so bili skupni tile posli: oskrbovanje javnih poslopij, redarstvo, trgovina in skrb za moralnost: Varr., Ci., L., T. Cezar je l. 44 imenoval še dva plebejska edila (aedlīles cereāles), ki sta morala mesto oskrbovati z živili (cura annonae) in prirejati igre na čast boginji Cereri (Cerealia): Suet., Dig. V municipijih in naselbinah so poslovali aediles duumviri, triumviri itd.; ti so bili v nekaterih mestih edina najvišja oblast, večinoma pa vrsta nižjih uradnikov, ki so imeli, kakor v Rimu, na skrbi stavbno in tržno redarstvo, prirejanje iger in izvajanje sodne oblasti: Ci., Iuv.

aedituus -ī, m (mlajša, po ljudski etimologiji na aedēs in tuērī naslonjena in ljudski govorici ljubša oblika za aeditumus [gl. to geslo]; od Livija naprej se je ta oblika udomačila tudi v knjižnem jeziku): Pl., L. idr., aedituus a tuendo sacras aedes Varr., fores aedis effringunt; aeditui custodesque mature sentiunt Ci.; pesn. pren.: cognoscere, qualīs aedituos habeat ... virtus H. čuvarje v svojem svetišču (= proslavljajoče pesnike).

Aeēta: Varr., Ci., O., Hyg. ali Aeētēs: O., Serv., gen. -ae: S. fr., O., Hyg., acc. -am: Ci., Hyg., -ēn: Val. Fl., voc. -a: Ci., Val. Fl., abl. -ā: Ci., Hyg., Iust., m (Αἰήτης iz αἶα = γαῖα; prim. Aea) Ajet(es), kralj in heros eponymos polotoka Aje (Kolhide), sin sončnega boga (Helija), brat Pazifaje in čarovnice Kirke, oče Medeje, s katere pomočjo so mu Argonavti ukradli zlato runo. Od tod

1. adj.
a) Aeētaeus 3 (Αἰηταῖος) Ajetov, ajetski: fines (= Kolhida) Cat.
b) Aeētius 3 (Αἰήτιος) Ajetov, ajetski: virgo, proles Val. Fl.

2. patronim Aeētias -adis, f (Αἰητιάς): O. = Aeētis -idis, acc. -ida, f (Αἰητίς): Val. Fl. = Aeētīnē -ēs, f (Αἰητίνη): O. Ajetida, Ajetova hči Medeja.

Aegae (Αἰγαί), Aegaeae, Aegēae ali Aegīae, -ārum, f (Αἰγειαί) Ajge, Ajgaje, Ajgije, mesto

1. v mak. pokrajini Ematiji, pokopališče mak. kraljev: N. in Plin. (z obl. Aegīae), Iust. (z obl. Aegēae).

2. v Eolidi blizu Kime: Plin. (z obl. Aegaeae).

3. v Kilikiji: Lucan, (z obl. Aegae), Plin. (z obl. Aegaeae), T. (z obl. Aegēae). — Od tod Aegēātēs -ae, m (Αἰγειάτης) Ajgejan, iz mak. Ajgaj: Vell.; v pl. = iz eolidskih Ajgaj: T., Aegēādēs -ae, m (Αἰγειάδης) Ajgejan = iz mak. Ajgaj: Iust.

Aegaeus 3 (Αἰγαῖος) egejski = h gr. Arhipelagu, k Egejskemu morju spadajoč: Neptunus Aegaeus V. ali Aeg. Nereus Stat. (ker bivata v Egej. morju), aquae O., undae Tib., tumultus H. nevihta na Egeju, Aegaeum mare: Ci., L. idr. Egej, Arhipelag = Aeg. fretum Pac. ap. Varr. = Aeg. aequor O. = Aeg. pelagus Varr., Hyg., Mel., Plin., ali samo Aegaeum -ī, n: Plin., Boreae eum spiritus alto insonat Aegaeo V., otium divos rogat in patenti prensus Aegaeo H. — Po napačnem izvajanju iz αἴξ (koza) ali iz Aege͡us ali Aegē pisano tudi: Aegēum fretum Pac. ap. Varr., Aegēum pelagus: Varr., Hyg., Plin., Aegēum mare: P. F.

Aegīna -ae, f (Αἴγινα) Ajgina,

1. Nimfa, hči rečnega boga Azopa, Ajakova mati: O.

2. otok v Saronskem zalivu, sprva imenovan Oenopia: Ci., O., Mel., Plin. Od tod adj. Aegīnēticus 3 (Αἰγινητικός) ajginski: aes Plin., Aegīnēnsēs -e ajginski, iz Ajgine: Ap.; subst. Aegīnēnsēs -ium, m: Val. Max. = Aegīnētae -ārum, m (Αἰγινῆται): Ci. Ajginci, preb. Ajgine.

aegrōtus 3 (aeger)

1. bolan, nadložen, hirav: leo Luc. fr., H., non aeris acervus et auri aegroto domini deduxit corpore febres H., aegrotum ad aliquem venire Ci. ep.; pren.: res publica Ci. = razmajana; subst. aegrōtus -ī, m bolnik: Ter., Lucr. fr., recta consilia aegrotis damus Ci. ep.

2. pren. bolan na duši, vznemirjen, razburjen: Ter., ut te videre audireque aegroti sient Pl. da zbolijo, če te vidijo in slišijo, aegr. animus Ci.; tudi = od ljubezni bolan: Ter.

Aegyptus¹ (Aegyptos: O.) -ī (Αἴγυπτος) Egipt,

1. fem. = afriška dežela ob Nilu: Aegyptum Nilus irrigat Ci., (Nilus) viridem Aegyptum nigrā fecundat arenā V., dicitur Aegyptos caruisse ... imbribus O.; kam? in Aegyptum ire N. ali provicisci Corn., tudi (po skladnji mestnih imen): Aegyptum proficisci N., T., profugere Ci., iter habere C. navigare L.; kje? in Aegypto Varr., redko Aegypti Plin., Val. Max; od kod? Aegypto advenio domum Pl., Aegypto remeans T. Met. egiptovska moč: Aegyptum virisque orientis ... secum ... vehit V., omnis ... Aegyptus et Indi ... vertebant terga O. Od tod adj.
a) Aegyptius 3 (Αἰγύπτιος) egiptovski, egipčanski: rex, haruspices Ci., bellum N., coniunx (= Cleopatra) V., O., tellus Sil., litus Plin., litterae Plin., T. hieroglifi, classes Suet.; subst. Aegyptius -iī, m Egipčan: Ci. idr.
b) Aegyptiacus 3 (Αἰγυπτιακός) egiptovski, o Egiptu: libri Gell., res (pl.) Amm.

2. masc. = Nil: Amm., Nilus, in totum Homero Aegyptus (nominatus) Plin.

Aēllō -ūs, f (Ἀελλώ = "viharna"; prim. ἴελλα) Aelo, samogovoreče ime

1. Harpije: O.

2. Aktajonove psice: O.

aemulātus -ūs, m (aemulārī), poklas. = aemulātīo: T.

aemulō -āre -āvi, soobl. = aemulor: Ap.

aēnātōrēs -um, m (aēnus) = aēneātōrēs (gl. aēneātor): Amm.

Aenēās -ae, acc. -am, pesn. -ān, voc. -ā, abl. -ā (Αἰνείας) Enej,

1. slavni Anhizov in Venerin sin, mitični preded Rimljanov, čaščen kot Iuppiter indiges: Ci. idr. Od tod patronim Aeneadēs -ae, m (Αἰνεάδης) Enead, Enejev potomec, v sg. = Enejev sin Askanij: V. ali (po lažnem rodovnem nasledstvu) = Avgust: O. ali = Rimljan (npr. Scipion): Sil.; v pl.: Aeneadae -ārum, m = Enejevi spremljevalci, Enejevo moštvo: V. ali Trojanci: V. ali Rimljani: Lucr., V. (oba z gen. Aeneadûm), O., Arn.; tudi = Enci, preb. mesta Ena (Aenus) ob Hebru: V. (Aen. III, 18). Soobl. Aenīdēs -ae, voc. -ē, m (iz Αἰνεύς = Αἰνείας) Eneid, Enejev sin: V. Adj. Aenēïus 3 Enejev: nutrix V., arma, pietas, virtus O.; Aeneānicus 3 od Eneja izhajajoč, iz Enejevega rodu: gens Ap. ap. Prisc. Subst. Aenēis -idos, -idis, acc. -ida, f Eneida, Vergilijeva epska pesnitev o Eneju: O., Stat., Gell., Prisc. Aenēsī (Aenēsiī) -ōrum, m Enejevi spremljevalci, tovariši: P. F.

2. Sicilec iz Haleza: Ci.

3. Aenēās Silvius -iī, m Enej Silvij, albanski kralj: L., V.

Aenīdēs -ae, m (Αἰνίδης) Enid,

1. gl. Aenēās.

2. potomec Eneja (Αἰνεύς), Kizikovega očeta; od tod pl. Aenīdae = Kizičani, preb. mesta Kizika (Cyzicum): Val. Fl.

Aenus (Aenos) -ī

1. fem. = (Αἶνος) En, mesto v Trakiji ob izlivu reke Hebra (današnje Marice): Ci. idr. Od tod preb. Aeniī -ōrum, m (Αἴνιοι) Enci: L.

2. masc. = reka En (zdaj Inn): ad occupandam ripam Aeni fluminis T.

aēnus, star. ahēnus 3, star., pozneje bolj pesn. soobl. = a(h)ēneus

1. bronast, meden: Ca., Lucr., falx V., O., thorax, crateres V.; pesn.: lux V. lesk brona. Od tod subst.
a) aēnum in ahēnum -ī, n (sc. vas) bronasta, (medna) posoda, bronast kotel: Ca., H. idr., litore aēna locant V.; poseb. kotel za kuhanje barv, barvarski kotel: Tyrium O. velleribus quisquis ahēna paras
b) aēna -ae, f bronast, poseb. barvarski kotel: Plin.

2. pesn. pren.
a) bronast, jeklen = trden kakor bron ali jeklo, nepremagljiv: manus H., iuga Val. Fl.
b) trd kakor bron ali kamen, neizprosen: corda Stat.

Aeolēs (star. in nav. obl. Aeole͡is in Aeolīis) -um, m (Αἰολεῖς) Eolci, eno izmed štirih glav. gr. ljudstev, imenovano po svojem mitičnem pradedu Eolu, Helenovem sinu (prim. Aeolus). Eolci so sprva prebivali v Tesaliji, od koder so se razširili po Peloponezu, prešli na otok Lezbos in v severozahodno Malo Azijo: Varr., Ci., Prisc. idr. Od tod adj.

1. Aeolius 3 (Αίόλιος) eolski (poseb.): puella (= Sappho) H., fides (-ium) H., carmen H., lyra O., plectrum Pr. Od tod Subst.
a) Aeolia -ae, f (sc. terra) = Aeolis, Eolija, severozahodna maloazijska obala od reke Herma do Helesponta z 12 mesti: Ci., N., Plin.
b) Aeoliī: Vell., Serv. ali Aeolī: Mel., Cornutus ap. Cass. -ōrum, m maloazijski Eolci.

2. Aeolicus 3 (Αἰολικός) eolski: gens Plin. littera Q.

3. Aeolis -idis, acc. -ida, f (Αἰολίς, sc. γῆ) Eolida, maloazijska Eolija (gl. pri Aeolia): N., L. idr.; v širšem pomenu Eolija s Troado vred: Mel., Plin.

Aeolus, pesn. Aeolos -ī, acc. -on (O.), m (Αἴολος) Eol, moško ime.

1. Helenov sin, Devkalionov vnuk, kralj v tesalski Magneziji, heros eponymos eolskega plemena: Hyg., Serv.

2. Hipotov (Hippotes) sin, vladar Eolskega (Liparskega) otočja, po poznejšem mitu bog vetrov: V., O., Plin. (ki ga napačno imenuje Helenovega sina), Cl. (ki prestavlja njegovo bivališče v Trakijo).

3. Trojanec, Enejev tovariš: V. (Aen. XII., 542) — Od tod patronim Aeolidēs -ae, m (Αἰολίδης) Eolid, Eolov potomec
a) = Sisyphus H., O. ali Athamas: O. ali Salmoneus: O., kot sinovi magnezijskega kralja Eola, pesn. tudi njegova vnuka: Kefal (Cephalus), Dejonov sin: O., in Friks (Phrixus), sin Atamanta: Val. Fl.
b) hortator scelerum Aeolides (= Ulixes), ker je Odisejevo mater Antiklejo pred njeno poroko z Laertom baje onečastil Sizif: V.
c) Misenus Aeolides V. sin nekega Trojanca Eola.
č) Clytius Aeolides V., ker je bil Eolec, njihov mitični praoče pa je magnezijski Eol. V pl. Aeolidae -ārum, m Eolidi, šest sinov boga vetrov: O. Adj. Aeolius 3 Eolov ali Eolidov, in to

1. = magnezijskega kralja Eola ali njegovih potomcev: postes (= Atamantovi) O., senex (= Sisyphus) Sen. tr., aurum ali vellus Val. Fl. ali pecus Mart. zlato runo, zlatoruni oven (ki je nesel Atamantova otroka Helo in Friksa, vnuka boga Eola), Aeolia Helle O.

2. = Eola, boga vetrov: virgo (= Canace) O., procellae V., tyrannus (= Aeolus) O., antra O. votline, v katere zapira Eol vetrove; od tod Subst. Aeolia -ae, f (sc. insula, Αἰολία, sc. νῆσος) Eolov otok (Stromboli), najsevernejši otok Liparskega otočja: V., Val. Fl.; v pl. Aeoliae insulae Eolovo (Liparsko) otočje pred severno sicilsko obalo (največji otok je Lipara, pri V. Aeolia Liparē, še zdaj Lipari): Plin. isto otočje imenuje Mel. Aeoli insulae, Iust. insulae Aeolides. Na enem teh otokov so si predstavljali bivališče bogov Eola in Vulkana. Aeolis -idis, f Eolova: insulae Iust.; patronim Aeolis -idis f (Αἰολίς) Eolida, Eolova hči = Canace ali Alcyone: O.

aequanimitās -ātis, f (aequanimus = aequus animus)

1. pravšnjost, dobrohotnost, prizanesljivost: Tert.

2. ravnodušnost, potrpežljivost: Sen. ph., Plin., Tert., Lact.

aequidiālis -e (aequus in diēs) "enakodneven" = aequinoctiālis; od tod subst. aequidiāle -is, n = aequinoctium: P. F.