Franja

lāc (starejše lacte ali lact, gl. opombo spodaj), gen. lactis, n (prim. gr. γάλα, gen. γάλακτος in [pri Hom.] γλάγος mleko)

1. mleko: lac equinum Varr., leaenae O., asininum Cels., bubulum, vaccinum Plin., novum V. ali recens O. (o)presno mleko, sveže mleko, mleko izpod krave, coactum O. ali concretum kislo, skrknjeno ali usedeno mleko, pressum V. ali coagula passum O. usirjeno (sesirjeno) mleko, sir, niveum O., alienum Gell. mleko druge ženske, lacte atque pecore vivere C., lacte, caseo, carne vesci Ci., ut paene cum lacte nutricis errorem suxisse videamur Ci., lac dare O. dojiti, flumina iam lactis, iam flumina nectaris ibant O., a lacte cunisque Q. od mladih nog, od zibeli; kot daritev: Silvanum lacte piabant H.; preg.: lac gallinaceum Petr., Plin. „kurje mleko“ = čudna, redka stvar (prim. slov. reklo: „po ptičje mleko poslati“, „vse ima, le ptičjega mleka ne“), neque lac lacti(s) magis est simile quam ille ego similest mei Pl. (prim. Pl. Menaechmi 5, 9, 30; Miles glor. 2, 2, 85); o ljubki sladkosti: in melle sunt linguae sitae vestrae atque orationes lacteque Pl., satiari velut quodam iucundioris disciplinae lacte Q.; pesn. meton. mlečna (mlečnobela) barva: cetera lactis erant O.

2. metaf. rastlinski ali mlečni sok, mleček: Cels., Plin., quarum (herbarum) de lacte soporem Nox legit O., nigri (črnega = hudega) cum lacte veneni V.

Opomba: Nom. lacte: Enn. et Caecil. ap. Non., Ca. et Varr. ap. Char., Ca., Pl., Petr., Plin., Ap.; acc. m. lactem Petr., Ap., Gell.; lactem ali (inačica) lacte: Cael., It. Nom. lact: Varr. ap. Non., Aus., M.

Lacaena -ae, f (Λάκαινα) Lakónka, Lakedajmónka, Spartánka (Špartánka): Val. Fl. (o Klitajmnestri), Mart. (o Ledi), qualis tandem Lacaena? Ci., Tyndaridis facies invisa Lacaenae V. (o Heleni), Helene Lacaena H., maturet (venire) in comptum Lacaenae more comami religata nodum H.; kot adj. = lakonska: apud Lacaenas virgines Poeta ap. Ci., virginibus bacchata Lacaenis Taygeta V., canes Lac. Cl.

lacinia -ae, f (prim. lacer)

I. capa, cunja, kos blaga, sukna ali tkanine, konec, konček = „kikelj“, ogel, rogelj, ušesce (pri obleki): sume laciniam atque absterge sudorem tibi Pl. brisačo, otiračo, aliquem tenere laciniā Pl., in lacinia servantem ex mensa secunda semina (pečke) Ciceronis filius in Ci. ep., allium ferunt (po drugih serunt) in laciniis colligatum Plin., l. togae Suet.; pren. preg.: obtinent id ipsum laciniā Ci. le pri roglju (na robu) držijo = komajda, toliko da. —

II. meton.

1. oblačilo, obleka (tudi lepa obleka): sacerdos praecepit tegendo mihi linteam dare laciniam Ap., lacinias omnes exuere, omnibus laciniis se devestire, laciniae auro litteratae Ap.

2. (zaradi podobnosti)
a) grlina, podgrlina, nader = viseča koža pod vratom goveda: laciniae corporibus a cervice binae dependentes Plin.
b) (listni) rogelj: excrescente in medio folio velut lacinia folii Plin.
c) rogljat kos ali del večje celote α) zemeljski rogelj, košček zemlje, zaplata, kratka zemeljska proga: brevis l. Plin., oppidum velut in lacinia erat Plin.; poseb. kot zemljemerski (geodetski) t.t. v obl. lacinia in lacinea: zemljemerski pisci. β) majhen del črede, krdelce: grex in lacinias distribuatur Col.

Lacō (pesn. Lacōn) -ōnis, m (Λάκων) Lakónec, prebivalec peloponeške pokrajine Lakonije, Lakedajmónec: Leonides Laco Ca. ap. Gell., Laconis illa vox Ci., regnata petam Laconi rura Phalanto H.; Laco predvsem o Lizandru in Agezilaju: N.; o lakonskih psih plemenite pasme, ki so sloveli po svoji moči, čuječnosti in rdeči dlaki: fulvus Lacon H., praevalidus Lacon; pl. Lacōnes -um, acc. -as, m (Λάκωνες) Lakónci, Lakónca (du.), Lakedajmónci, Lakedajmónca (du.): Pl., Varr. fr., L. idr.; poseb. Ledaei Lacones ali pii Lacones ali sidus Laconum Mart. (o Kastorju in Poluksu). — Od tod subst. Lacōnia -ae, f = Lacōnica (gl. spodaj) Lakónija: Plin.; adj.

1. Lacōnicus 3 (Λακωνικός) lakónski, lakedajmónski: clavis Pl. (poseben ključ, s katerim je bilo mogoče vrata od zunaj odpirati in zaklepati, navadni ključi so vrata odpirali le od znotraj), purpura H., ager, ora (obala) L., classis, sinus Mel., canes Plin. (prim. zgoraj fulvus Lacon); subst.
a) Lacōnica -ae, f (sc. terra): Vell., Plin. ali Lacōnicē -ēs, f (Λακωνική sc. γῆ): N., Mel. Lakónika, Lakónija, peloponeška pokrajina z glavnim mestom Lakedajmon (Šparta, Sparta).
b) Lacōnicum -ī, n α) (sc. balneum) lakónska dvorana, lakónik = suha (znojna) kopel, del tople kopeli (caldarium) v kopališču: Ci. ep., Vitr., Cels., Col. β) (sc. vestimentum) neko lakónsko oblačilo, lakónik: Pl.

2. Lacōnis -idis, f (Λακωνίς) lakónska, lakedajmónska: matre Laconide nati O.; kot subst. = Lacōnica: Mel. — Kot rim. nom. propr. Lacō -ōnis, m Lákon

1. Laco (Anagnīnus) Lakon (Anagnijec), pristaš Marka Antonija: Ci.

2. Laco (Achaeus) Lakon (Ahajec): T.

3. Cornelius Laco Kornelij Lakon, praefectus praetorii pod cesarjem Galbo: T.

lacrimātiō -ōnis, f. (lacrimāre)

1. solzenje, jokanje: l. et fletus Vulg.

2. (poseb. v pl.) solzenje kot očesna bolezen: Plin., Cael.

lacteō -ēre (lāc)

1. sesati; v tem pomenu večinoma le pt. pr. lactēns -entis, sesajoč, sesen: agni Varr., porci Varr. sesni prašički, oddojeni prašički, odojki, Romulus lactens Ci., lactens Iuppiter puer Ci., lactentes hostiae Ci. še sesna darilna živinčeta, cervae lactens fetus O., viscera lactentia (= lactentium) O. sesajoči otroci, dojenci, dojenčki; subst. lactentēs -ium
a) m (sc. infantes) dojenci, dojenčki, dojenčeta: Vulg.
b) f (sc. hostiae) še sesna (darilna) živinčeta: lactentibus rem divinam facere L.; pesn. metaf.: tener et lactens … vere novo (sc. annus) est O. nežno kot dojenček.

2. mleček imeti, mlečiti se: dum adhuc lactent viridia pabula Col.; večinoma pt. pr. lactēns -entis, mlečen, mlečnat, sočen: lactentia coagula Luc. fr., frumenta lactantia V., Aug. mlečnata žitna zrna, sata lactentia sucis O., lactens ficus O., herba tritici lactens Sen. ph., lactuca l. Plin.; subst.: lactantia omnia Cels. vse mlečne jedi.

lactēscō -ere (—) (—) (incoh. glag. lactēre)

1. v mleko se spremeniti (spreminjati), mlečiti se: omnis fere cibus matrum lactescere incipit Ci., scammonium linguae tactu lactescens Plin.; metaf.: ut infantiae nostrae lactesceret sapientia tua Aug. da bi … sladela (postajala sladka, se sladila) kot mleko.

2. mleko (za dojenje) imeti, dobi(va)ti; o živalskih samicah: asinae praegnantes continuo lactescunt Plin.; o ženskah: pectore l. Aug.; o ženskih prsih: Min.; metaf. (o setvi) mlečiti se, polniti se s sokovi (z mlečkom): velut ex ubere aliquo sata cuncta lactescunt Plin., lactescentia sata Plin.

lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej

1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.

2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.

3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.

4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.

Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.

laesiō -ōnis, f (laedere)

1. telesna poškodba: Lact., Vulg.

2. metaf.
a) oškodovanje pravice ali lasti, oškodba, prikrajšanje: Dig., laesiones regis Vulg.
b) kot govorna figura (= gr. βλάψις) namerno zbadanje, namerno draženje nasprotnika: Ci.

Laetōrius 3 Letórij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Laetorius Mark Letorij, centurio primi pili, ki je l. 495 od rim. naroda konzuloma v sramoto dobil nalogo, naj posveti Merkurjevo svetišče v Rimu: L.

2. C. Laetorius Gaj Letorij, tr. pl. l. 471: L.

3. C. Laetorius Gaj Letorij, edil l. 216, pretor v Ariminu l. 210: L.

4. L. Laetorius Lucij Letorij se je moral l. 202 odpovedati edilstvu, ker je bil “vitio creatus”: L.

5. P. Laetorius Publij Letorij, prijatelj Gaja Grakha, je skušal rešiti svojega prijatelja pred zasledujočimi morilci; na mostu čez Tibero jih je nekaj časa zadrževal, potem je skočil v reko ali pa so ga (po pričevanju drugih) ubili: Val. Max.

6. neki skopuh Letorij: Mart. — Kot adj. = Letórijev: lex Laetoria Suet. ap. Prisc.

laevus 3, adv. -ē (prim. gr. λαιός iz *λαι-Ƒός = sl. levi, lat. nom. propr. Laeca [iz *Laivica], Laevius, Laelius [iz *Laevilios]) bolj izbrana in pesn. beseda kot sinister

1. lev(i), na levi ležeč ali stoječ (naspr. dexter): brachium Pac. ap. Fest., latus Acc. ap. Non., H., Cu., oculus Pl., Lucr., manus Ci., genu Ci. poet., auris, pes, umerus, polus, Pontus, Ponti plaga laeva O., undae, iter V., habena H., laevis remis L. z veslanjem (veslajoč) na levo, l. ripa Plin., amnis T. leva stran reke. Od tod subst.
a) laeva -ae, f α) (sc. manus) leva roka, levica: amissa l. Lucr., Ilionea petit dextrā laevāque Serestum V., cognovi clipeum, laevae gestamina nostrae O. β) (sc. pars) leva (stran): laevam cuncta cohors remis ventisque petivit V., laevam pete O., ab laeva Enn. ap. Ci., ad laevam Enn. et Acc. ap. Non., Ci. na levi(ci), in laevam Plin. na levo; pogosto v abl. = na levi (strani): dextrā montibus, laevā Tiberi amne saeptus L., circumstant animae dextrā laevāque frequentes V., laeva eius fluminis Iul. Val., a dextrā laevāque O.
b) laevum -ī, n leva (stran); le v zvezi s praep.: fleximus in laevum cursus O. na levo (stran); pl. laeva -ōrum, n (sc. loca) na levi (strani) ležeči kraji, leva stran kakega kraja: laeva tenet Thetis V., Thracen et laeva Propontidis intrat O., laeva petentibus Plin., l. maris T.

2. metaf.
a) levi = neroden, nespreten, okoren, neumen, nespameten, áboten, glup: puer hic non laeve iussa Philippi accipiebat H. ne nerodno = zelo spretno, si mens non laeva fuisset V., o ego laevus! H. o jaz neumnež!, pectus l. Pers.
b) neprimeren, neprijeten, nepríličen, neugoden: cum te sic tempore laevo interpellarim H.
c) (v avgurskem jeziku po rimskem pojmovanju =) ugoden, povóljen, dober, zadovoljiv, srečen = srečnega (dobrega) pomena, srečo (dobro) prinašajoč; rim. avgur je namreč pri opazovanju gledal proti jugu ter imel vzhod [= izvor luči in s tem tudi sreče] na levi; prim. L. 1, 18 in Plin. 2, 142): tonitru dedit omina laevo Iuppiter, et laevo fulmina missa polo O., numina l. V. naklonjena, prizanesljiva, milostna, omina Ph.; adv. acc. sg. n.: intonuit laevum V. na levi, z leve = ugodno.
d) pesn. (po grškem pojmovanju =) neugoden, nepovóljen, nesrečen, zlovešč, zlokoben, grozljiv, poguben; grški prerokovalec usode je bil pri opazovanju obrnjen proti severu in je torej imel vzhodno (= srečno stran) na desni: teque nec laevus vetet ire picus nec vaga cornix H., l. omen Val. Fl., numen Mart. nenaklonjeno, neprizanesljivo, nemilostno, laevo monitu Iuv. s pogubnim naukom, l. ignis Stat. (o kugi).

laganum -ī, n (gr. λάγανον) oljnati kolač, starejše prge, nekakšna pogača iz moke in olja, podobna na olju pripravljenim ponvičnikom ali mlincem; kot lahka jed za reveže: H.; za bolnike: Cels.

Lagarīnus 3 lagarijski = iz lukan(ij)skega mesta Lagarije: vina Plin. lagarijec (kot vrsta vina).

lagoena (napačno lagēna) in lagōna (pri starih zeljemerskih piscih in na napisih v vulg. lat. pisano tudi lagūna, laguēna, laguīna) -ae, f (gr. ὁ λάγυνος, od tod tudi lat. lagōnos -ī, m: Dig. in izpos. v sl. lagvica steklenička lagev, lagva velika steklenica) trebušasta posoda z ročajem in ozkim vratom, iz stekla ali gline, včasih tudi opletena z vrbovicami (vrbovimi šibami) in na notranji strani osmoljena, steklenica (za vino in druge tekočine), ročka, vrč, buteljka, butelja: Ca., Q. Ci. in Ci. ep. (z obl. lagona), Iust., lagoenae inanes, lagoenas furtim exsiccare Ci., nihilum nocere lagoenis H., signo laeso non insanire lagoenae H., intrito cibo plena lagoena Ph., lagoenae collum Ph., Plin., bene picata l. Col., lagoenas frangere Petr., nulla catenatis pila est praecincta lagonis Mart. nobena steklenica ne visi s stebra na verigi (kot krčmarski izvesek), l. fictilis Iust.; occ. v pl. steklenice kot mejno znamenje (v obl. lagūna, laguēna, laguīna): zemljemerski pisci.

Lagōn -ōnis, m Lágon, lep deček, ki ga je ljubil Mark Junij Brut: Mart.; kot kip: Plin.

lambō -ere, lambī, lambitum (iz indoev. kor. *laph, *lab lizati; prim. stvnem. laffan lizati, gr. λάπτω ližem, lokam, srebam, λαφύσσω požiram)

1. lizati, (ob)lizniti, obliz(ov)ati, lókati: canum, quos tribunal meum vides lambere Ci., tenet fama … eam (sc. lupam) summissas infantibus adeo mitem praebuisse mammas, ut lingua lambentem pueros magister regii pecoris invenerit L., l. matrem V. sesati pri materi, sibila lambebant linguis vibrantibus ora V., l. vulnera linguā O. ali suum vulnus Plin., male vivam carnem lambendo mater (sc. ursa) in artus fingit O. uravna z lizanjem, l. manūs O. ali manum Mart., l. cibos Col. ali prandia Mart. (po)lizati, ližoč zauži(va)ti, labra (kot nedostojno vedenje pri govoru) Q., linguā pannorum suturas Cael., aquam Aug.; pren.: cum belua (= Domitianus) propinquorum sanguinem lamberet Plin. iun. je hlepel, ga je žejalo po krvi.

2. metaf. (o neosebnih subj.) lizati, obliz(ov)ati, (ob)lizniti = lahno dotakniti (dotikati) se česa: flamma … properabat lambere tectam H. sukljati se kvišku do strehe, ignis lambens Lucr. sukljajoč se, lambere flamma comas (sc. visa est) V., Aetna … sidera lambit V. se dotika zvezd, sega kvišku do zvezd, quae loca fabulosus lambit Hydaspes H. sukljajoč (vijoč) se obliva; šalj.: hederae imagines lambentes Pl. ovijajoč se (opletajoč).

Opomba: Pf. act. lambuerunt in od tod lambuerant, lambuerint: Vulg.; pf. lambīvī: Cass.

lāmina (lammina, skrč. tudi lāmna) -ae, f

1. vsaka široka in tanka ploščica (kovine, lesa, marmorja, roževine idr.), plošča, ploščica, pločevina, pleh, platíca, list(ič), nadel ali oplata, oplat(n)ica, deska, deščica, tablica, furnir: Vitr., Gell., Fr., Arn., Cypr., lammina fulva O. zlata ploščica, zlato, argenti lammina O. ali l. argentea Suet., statua … cum titulo lammae aëneae inscripto L., ferreae laminae T. železna pločevina, sectiles laminae Plin. oplatice, ossa etiam in laminas secari coepere Plin., lamna ali lamnae (sc. plumbi) Plin., apud nos (sc. cornua) in lamnas secta tralucent Plin., lamnae (sc. aceris) Plin. javorjeve plošče, coronarium (sc. aes) tenuatur in lamnas Plin., lamnas duci, specula fieri non nisi ex optimo (sc. argento) posse credimus Plin., pinus gracili dissolvere lamnā Val. Fl., pren.: si non ab initio tenuem nimium laminam duxerimus Q.

2. occ.
a) bronasta tabl(ic)a: cum lamina esset inventa et in eā scriptum: HONORIS Ci.
b) železna skoba (zapona, spojka, spenjalo): eaque (sc. tigna) laminis clavisque religant C.
c) nekovano zlato ali srebro, zlata ali srebrna šibika: laminae utriusque materiae (sc. auri et argenti) Sen. ph., inimice lamnae Crispe Salusti H. zlate ali srebrne šibike = denarja (iron.), argentum, quod neque in massa neque in lamina insit Icti.
d) železni (konjski) naprsnik: l. ferrea Cu.
e) razbeljena železna ali zlata plošč(ic)a kot mučilna priprava (za zločince, razsipneže, požeruhe; tudi sužnjem so vžigali sramotna znamenja na tistih telesnih udih, s katerimi so bili grešili): cum ignes ardentesque laminae ceterique cruciatus admovebantur Ci., ut ventres lamna candente nepotum diceret urendos H., candentibus etiam laminis ustus Val. Max.; enako tudi abs. lam(m)ina: Lucr., Sid. poet., v pl.: advorsum stimulos, laminas crucesque Pl., lamminas exstinxit Val. Max.
f) mečeva plošča, rezilo meča, meč: dissiluit lamina ali lamina dissiluit O.
g) platnica, list vreščave žage (pile): argutae lamina serrae V., crustae ipsā quā secantur laminā graciliores Sen. ph.

3. metaf. lam(i)nae aurium ušesne mečice, „uhlje“, „uhvice“, „podušci“: laminas aurium pertundere Arn., sub aurium lamnis, aurium laminae frigescunt Cael. — Soobl. lānna auris: Arn.

lānātus 3 (lāna)

1. volnat: capras lanatas quibusdam factas (esse) L. da so pri nekaterih ljudeh koze dobile volno (kot čudežno znamenje), ovis Col. ali pellis Col., Dig. še volnata, še neostrižena, lanata animalium Plin. ali lanata animalia Iuv.; subst. lānātae -ārum, f volnate živali = ovce: Iuv.

2. z volno podložen, prešit, ovit: soleae Mart.; preg.: dii pedes lanatos habent Petr. bogovi imajo z volno ovite noge = se pridejo maščevat neslišno, kaznujejo neopaženi (prim. lāneus).

3. metaf. (po barvi in mehkobi) volni podoben, volnast
a) (o sadju, drevesih, rastlinah): māla, vitis Plin., folia lanatiore canitie Plin.
b) (o živalih): luporum (izmed ščuk) laudatissimi, qui appellantur lanati a candore mollitiaque carnis Plin. — Lānātus -ī, m Lanát, priimek Menenijevega rodu: L., Aur.

languor -ōris, m (languēre)

1.
a) (telesna) utrujenost, upehanost, opešanost, onemoglost, slabost, izčrpanost, mlahavost: ubi saepe ad languorem tuā duritiā dederis octo validos lictorīs Pl., me haec deambulatio … ad languorem dedit Ter. me je utrudil (upehal), languore militum periculum augetur C., incertus l. L., aestu et languore ipsos equosque fessos L., molli languore solutus O., multis languoribus peresus essem te mihi, amice, quaeritando Cat.; metaf. (o stvareh): vitia earum (gemmarum) languor Plin. medlost (barve); pesn.: piger languor (maris) Sen. tr. morska tišina.
b) nebogljenost, oslabelost, živčna slabost, bolezenska slabost, šibkost, slabotnost, izčrpanost, onemoglost, omaganje kot posledica bolezni: animus cum languore corporis nec membris uti potest nec sensibus Ci., aquosus l. H. zaradi vodenice, nunc ficto languore moram trahit O., discedat sic corpore languor ab isto O., l. faucium Suet. hripavost, (sc. Tiberius) in languorem incidit Suet., languore mori ali defungi Ps.-Q. umreti za oslabelostjo; od tod = bolezen: qui sanas omnes languores Aug.

2. metaf. (duševna, v delovanju se kažoča) mlahavost, mlačnost, (v)nemarnost, nedelavnost, zaspanost, ležernost, lagodnost: bonorum Ci. ep., duae res, quae languorem adferunt ceteris, illum acuebant, otium et solitudo Ci., nihil autem magis cavendum est senectuti, quam ne languori se desidiaeque dedat Ci., antiquorum (sc. scriptorum) l. Ci. dolgočasnost, mentes falsum gaudium in languorem vertit T. v brezskrbnost, languores nostri Vulg.; occ.
a) otožnost, turobnost, melanholija, težkomiselnost: amantem languor et silentium arguit H.
b) koprnenje, hrepenenje: novus mentem perstringere languor incipit Val. Fl.

lapicīdīnae -ārum, f (lapicīda) kamnolomi, kámenice, poseb. kot kaznilnica: Pl., Ci., l. bituminis duri Vitr. jame, v katerih kopljejo asfalt, marmorum l. Plin. kamnolomi marmorja, marmorišča. — Soobl. lapidicīnae: Varr.