Franja

albicāscō -ere (incoh. glag. albicāre) svetliti se, svitati se: Matius ap. Gell.

albicērātus (albicērus) 3: Plin. ali albicēris -e: Ca., Varr. (albus in cera) voščeno bel = belkasto rumen.

Albicī -ōrum, m Albiki, bojeviti gorjanci v Galiji nad Masilijo: C.

albicō -āre (albus)

I. trans. beliti, le v pass. = belo peniti se: Varr. ap. Non. —

II. intr. belkast biti: Plin., prata albicant pruinis H.; pogosto adj. pt. pr. albicāns -antis belkast, bledeč: litus Cat., paleae Col., colos Plin.

albicomus 3 (albus in coma) belolas, pesn. o cvetlicah belolist: Ven.

albidulus 3 (demin. albidus) belkast: Pall.

albidus 3 (albēre, prim. calidus: calēre) belkast: Cels., Vitr., Plin. iun., spuma O.

Albigaunum, gl. Albingaunī.

albineus 3 (albus) bel, belkast: Pall.

Albingaunī -ōrum, m Albingavni, ligursko pleme na vzhodni strani Planin ob apeninskem obronku: L.; njihovo glavno mesto Albi(n)gaunum -ī, n Albi(n)gaven (zdaj Albenga): T., Mel. (pri Varr. in Plin. Album Ingaunum Beli Ingaven); prim. Ingauni.

Albinovānus 3 Albinovan(ov), ime rim. plemena. Poseb. znana sta:

1. C. Albinovanus Pedo Gaj Albinovan Pedon, epski pesnik, Ovidijev prijatelj: O., Q., Sen. ph.

2. Celsus Alb. Celz Alb., lirski pesnik, Tiberijev tajnik, Horacijev prijatelj: H.

Albintemelium (Albintimilium) gl. Intemeliī.

albīnus -ī, m (albus) = albārius, štukater: Cod. Th.

Albīnus -ī, m Albin, priimek, zlasti Postumijevega rodu, iz katerega je poseb. znan A. Postumius Albinus Avel Postumij Albin, konz. l. 151, zelo izobražen mož, ki je napisal rim. zgodovino v gr. jeziku: Ci., Gell. Nekega oderuha Albina omenja: H.

Albiōn -ōnis, f Albion, staro ime Britanije: Plin.

Albis -is, acc. -im, abl. -ī, m reka Laba: Vell., Mel., Plin., T., Cl.

albitiēs -ēi, f ali albitiō -ōnis, f (albus) belina, beljava: Ap. h.

albitūdō -inis, f (albus) belina: capitis Pl. sivi lasje.

Albium Ingaunium (Albium Intemelium) gl. Ingaunī, Intemeliī.

Albius 3 (albus) Albij(ev), ime rim. rodu. Znani so poseb.:

1. Albius Tibullus Albij Tibul, najznamenitejši rim. elegik, Horacijev prijatelj: H.

2. Statius Alb. Oppianīcus Stacij Albij Opijanik, rim. vitez iz Larina, umoril je svojega svaka Avrija in dva svojih sinov ter poizkusil usmrtiti tudi svojega pastorka Avla Kluencija, da bi si pridobil njegovo premoženje. Ko ga je Kluencij l. 74 tožil, se je najprej skušal rešiti s podkupovanjem sodnikov; ko se mu to ni posrečilo, je šel, da bi se izognil obsodbi, prostovoljno v pregnanstvo, kjer je l. 69 umrl: Ci.

3. njegov istoimenski sin, ki je na prigovarjanje svoje mačehe obtožil Kluencija podkupovanja in zastrupitve svojega očima: Ci.

4. Sabinus Albij Sabin Albij, Ciceronov sodedič: Ci. ep. Nekega sicer neznanega Albija omenja H. (Sat. I, 4, 29 in 109). — Od tod adj. Albiānus 3 Albijev: iudicium, pecunia (starejšega Stacija Albija Opijanika) Ci., negotium (s Sabinom Alb. zaradi prodaje dediščine na dražbi) Ci.