Franja

Līber³ -erī, m, tudi Līber pater (iz indoev. kor. *leu̯dh- rasti, naraščati; Līber torej = „bog rasti“; prim. osk. Lúvfreís = lat. Liberi (gen.)) Líber, staroitalski bog plojenja, rodovitnosti, rasti. Pozneje so ga poistovetili z gr. Bakhom in povezali njegovo ime z adj. līber svoboden (torej Līber = cūris et laboribus liberans, prim. Lyaeus) ter ga častili kot boga vina, ki so mu darovali pitne darove: Varr., Ci., V., H., O. idr. Od tod meton. = vino: salve, anime mi, Liberi lepos Pl., sine Cerere et Libero friget Venus Ter., cum fruges Cererem appellamus, vinum autem Liberum Ci., pressum Calibus ducere Liberum si gestis H., condita cum verax aperit praecordia Liber H., ita Liberum et Cererem pro vino et pane licentius, quam ut fori severitas ferat Q. Liberu so pridruževali boginjo Libero: Lībera -ae, f Líbera, ki so jo pozneje poistovetili s Cererino hčerjo Prozerpino: Ci., L. Cerero, Libera in Libero so v italskem bogoslužju častili tako, kakor pri elevzinskih misterijih Demetro, Perzefono in Dioniza: Ci., L. Tej rimski trojici na čast so obhajali 17. marca praznik Līberālia -ium (-iōrum), n liberálije: Ci. ep., Macr., P. F., popolno: sacra Līberālia: Macr. ali ludi Līberālia: ludis Liberalibus Naev. fr. Na ta dan so mladeniči prejemali moško togo (toga virilis). — Pri skrivnem bogoslužju Libera = Ariadna, Bakhova soproga: O. (Fast. 3, 512).

līberī -ōrum (-rûm), m (iz indoev. kor. *leudh na dan prihajati, rasti, prim. got. liudan = stvnem. liotan rasti; līberī torej = „doraščajoči“; po drugih (toda manj verjetno) pa je beseda līberī (sc. pueri liberi) subst. pl. m. adj. līber svoboden; ker so rim. družino poleg staršev sestavljali še svobodnorojeni otroci in sužnji, so liberi „svobodnorojeni otroci“, potem sploh „otroci“, naspr. parentes in servi, ki so jih imenovali tudi pueri)

1. otroci (glede na starše in brez ozira na starost): liberis augeri Pl., neque tuum unquam in gremium extollas liberorum ex te genus Enn. ap. Ci., l. certi (gotovega rodu) Ci., parvi Ci. ali parvuli Q., dulces H., debiles monstrosique Sen. ph., liberos procreare, suscipere Ci., liberis operam dare Ci. otroke zaroditi (zarajati), spoče(nja)ti, zaploditi, liberos ex uxore (z ženo) habere C., ex C. Fadii filia liberos habuisse Ci. ep., vagamur egentes cum coniugibus et liberis Ci. ep., liberos, coniuges in servitutem abstrahi C., uti … liberos, uxores suaque omnia in silvis deponerent C., coniux ac liberi L., parentes, liberi ac coniuges L., uxor et liberi Fl., sine liberis discedere Q., omnium sit votum parentum, ut honestiores quam sint ipsi liberos habeant Q., ardenter liberos cupere Plin. iun., ius (iura) trium liberorum Suet., Icti. predpravica (predpravice, posebne pravice, ugodnosti) zaradi treh otrok = več predpravic, ki so jih imeli očetje najmanj treh otrok pred očeti brez otrok ali z manj kot tremi otroki; takim očetom se je priznavala prednost pri podeljevanju provinc in potegovanju za častne službe, ki so jih morali doseči že pred 25. letom, olajševali so jim kazni, oproščeni so bili nadležnih opravil, uživali pa so tudi marsikatero korist na področju dediščinskega prava. Cesarji so te predpravice včasih podelili tudi drugim: Mart., Plin. iun.

2. occ. liberi α) = sinovi: ex ea procreavit liberos septem totidemque filias Hyg. β) = vnuki, pravnuki: Icti. γ) (redkeje v sobesedilu) o enem otroku (sinu): quid ego commerui, adulescens, mali, quam ob rem … meque meosque perditum ires liberos? Pl. (Aulul. 736), domus, uxor, liberi (otrok) inventi invito patre Ter. (Andr. 891), ingenio te esse in liberos leni puto Ter. (Heaut. 151), pax denique per eum (sc. M. Antonium) et per liberos eius cum praestantissimis civibus confirmata est Ci. (Orat. Philipp. 1, 2); redko sg. līber = sin: Ps.-Q., si quis maximam portionem libero relinquat Cod. I.

3. metaf. liberi (o živalih) otroci = mladiči: lanii autem, qui concinnant liberis orbas oves Pl.; šalj. (o neživih subj.): quaerunt litterae hae sibi liberos; alia aliam scandit Pl. skušajo otroke dobiti.

līberō -āre -āvī -ātum (līber)

1. oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), oteti, (ob)varovati, rešiti (reševati); z abl. separationis (česa, pred čim): divortio te liberabo incommodis Enn. ap. Corn., animus vinclis corporis liberatus Ci., liberare rem publicam metu, populum metu Ci., ut omni me invidia liberem Ci., liberatus omni perturbatione animi Ci., liberatus est periculo caedis senatus Ci., qui liberandos omni periculo censerent C., una lex nos illā miseriā liberavit Ci., l. urbem obsidione Ci., C., N. mesto rešiti obleganja, custodiā liberari N.; s praep.: z a(b) (poseb. pri osebah): teque item ab eo vindico ac libero Ci. ep., qui a Venere se liberaverunt Ci. ki so se rešili svoje dolžnosti do Venere = ki so izpolnili svojo Veneri storjeno obljubo, l. patriam a tyranno N., divinus animus liberatus a corpore Ci.; z ex: cogitate … ceteros profecto multos ex his incommodis pecuniā (abl. instrumenti) se liberasse Ci.; z de (iz): infantes de aqua divinitus liberati Aug., ut Noë liberaret de diluvio Aug.; s samim acc.: liberet Byzantios Ci. ali vectigales multos ac stipendiarios liberavit (namreč davščin), Buthrotios cum Caesar decreto suo liberavisset (sc. proskripcije in razdelitve njihovih zemljišč) Ci. ep.; v pass.: liberatus sum hodie tuā operā (s tvojo pomočjo, po tvojem posredovanju) Ter.; s stvarnim ali abstr. obj.: l. agros Ci. oprostiti davščine, domum Ci. oprostiti svetosti, ki je na njej, fidem suam Ci. besedo izpolniti, držati besedo, biti mož beseda, obsidionem urbis L. popustiti (ustaviti) obleganje mesta, nomina L. poravnati dolgove, fundum Dig. rešiti zastave, liberate oculos meos Cu. izginite mi izpred oči; v pass.: templa liberata Ci. prosta zagraditve = nezagrajena, s prostim razgledom, quae quidem (sc. promissa) iure praetorio liberantur Ci. se razveljavljajo, liberatis castris contenti L., liberatis vectigalibus restitutis L. odpravljene davščine, liberari omnia Asiae emporia portusque L.; metaf.: cum ea res omnem impensam terreni suo pretio liberet Col. povrne, poravna.

2. occ. (sodno) oprostiti (oproščati) koga obtožbe, krivde, obveze, obveznosti, osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) kazni, razglasiti (razglašati), spozna(va)ti koga za nekrivega (nedolžnega) (naspr. damnare, condemnare): qui ceteros … condemnassent, hunc, quem bis iam condemnatum acceperant, liberarent? Ci., Volusii liberandi (sc. obveznosti poroštva in plačila) meum fuit consilium Ci. ep., iudicio liberari (naspr. indictā causā damnari), ab eodem in iudiciis … defensus aliquoties liberatus discesserat N., liberare debitorem Icti. dolžnika oprostiti plačilne dolžnosti; z abl. separationis: culpā liberatus … cupit (sc. Roscius) a vobis discedere Ci., qui antea Sopatrum eodem illo crimine (obtožbe) liberarant Ci., liberari noxā L., ego me etsi peccato absolvo, supplicio non absolvo L.; z gen. (po gr. ἐλευϑεροῦν τινά τινος): senatus nec liberavit eius culpae regem neque arguit L.; tudi: aliquem voti liberare L. odvezati koga dane (za)obljube (naspr. voti damnari); v pass. z NCI: primum certe liberatur Milo non eo consilio profectus esse, ut … Ci. se oprošča obdolžitve (očitka), da je odšel …

3. (pravno) osvoboditi (osvobajati) koga suženjstva, dati svobodo komu: amicas emite, liberate Pl., servos omnes puberes liberaverunt C., si quis apud nos servisset ex populo foederato seseque liberasset Ci., si voles vindictā liberare, quos proxime inter amicos manu misisti Plin. iun.; od tod tudi o zaprtih živalih: pullos caveā l. Ci. izpustiti iz; refl.: panthera saltu foveā sese liberat Ph. se s skokom reši iz jame.

4. metaf. (prost =) neovirano iti, korakati čez kaj, prekoračiti, prečkati kaj: flumen Hyg., Front., limen Petr.

Opomba: Star. fut. II līberāssō: Pl.

lībō¹ -āre -āvī -ātum (prim. gr. λείβω kapam, (trans.) lijem, λιβάς kaplja, vrelec, λίβος kaplja, λοιβή pitni dar, lat. delibuere omočiti)

1. kot obr. t.t.
a) kakemu božanstvu na čast kako tekočino iz česa izli(va)ti, pitni dar izli(va)ti, prinesti (prinašati): hic duo rite mero libans carchesia Baccho fundit humi V., dixit et in mensam laticum libavit honorem (= vino) V., aulai medio libabant pocula Bacchi … paterasque tenebant V., nunc pateras libate Iovi V. izlijte pitni dar iz daritvenih toril (iz žrtvenic), dapes et tristia dona … libabat cineri (sc. Hectoris) Andromache V. je žrtvovala mrtvaški obed z žalostnim pitnim darom; v abs. abl.: libato V. po izlitju pitnega daru.
b) pri žrtvovanju izlivaje (o)močiti, (po)škropiti: paterisque (iz daritvenih torilc) altaria libant V., at ego sepulcro mei Tlepolemi tuo luminum cruore libabo Ap.; pesn. = sploh izli(va)ti: rorem detulit inque vagi libavit tempora nati Val. Fl.
c) (posplošeno) = kakemu božanstvu kaj darovati, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): certasque fruges certasque bacas sacerdotes publice libanto Ci., l. diis dapes L., primitias frugum Cereri, sua vina Lyaeo, Palladios flavae latices libasse Minervae O., l. tura diis O., uvam Tib., cum solemni die Iovi libaretur Gell.; z abl.: libare lacte, vino Plin.; metaf. posvetiti (posvečevati): iure igitur lacrimas Celso libamus adempto O., carmenque recentibus aris tibia … libet Pr.

2. metaf. (ker so pri žrtvovanju pitnih darov izlivali le vrhnji del tekočine) =
a) prav tiho in mirno, brez sile in odpora vzeti (jemati), odvze(ma)ti, povze(ma)ti, zaje(ma)ti del česa: ex variis ingeniis exellentissima quaeque libavimus Ci., libasque ex omnibus, quodcumque te maxime specie veritatis movet Ci., libandus est etiam ex omni genere urbanitatis facetiarum quidam lepos Ci., sit boni oratoris … multa etiam legendo percucurrisse, neque eo ut sua possedisse, sed ut aliena libasse Ci., a qua (sc. naturā deorum) … haustos animos et libatos habemus Ci. povzete, qui tuo nomini velis ex aliorum laboribus libare laudem Corn.; od tod odvzemajoč kaj zmanjš(ev)ati, (o)slabiti: nil ea in his intervallis de corpore libant flammarum Lucr., ergo terra tibi libatur et aucta recrescit Lucr., libatis viribus L., virginitas libata O. oskrunjeno.
b) rahlo dotakniti (dotikati) se česa: cibos digitis O., oscula libavit natae O. rahlo se je dotaknila nežnih hčerinih ust, lahno je poljubila hčer, summam celeri pede libat arenam O., l. cellulae limen Petr.; occ. (p)okusiti ((p)okušati) kaj, (za)uži(va)ti kaj: hoc die solitum vinum novum libari et degustari medicamenti causā Varr., l. iecur L., amnem V., flumina libant summa leves V., serpens libavitque dapes … et depasta altaria liquit V., quantum ex istis epulis libatis? Sen. ph.; pren.: eum (sc. informamus), qui quasdam artes haurire (do dna zajeti), omnes libare debet T. vsaj površno spoznati.

lībra -ae, f (iz *līthrā, od tod izpos. gr. sicilsko λίτρα)

1. tehtnica, vesa, in sicer dvoposodična, bilanx; (enoposodična je v lat. statēra): virtutis … amplitudinem quasi in altera librae lance ponere Ci., quaero, quam vim habeat libra illa Critolai, qui cum in alteram lancem animi bona imponat, in alteram corporis et externa, … putet … Ci., ad libram dirigere opus Ambr. (o gospodinji, ki prede). Pomni jur. t.t. librā et aere ali per aes et libram = s pravilnim nakupom, pravilno, pošteno (tj. držeč se pravnih postopkov in oblik, uveljavljenih pri prenosu lastninskih pravic). Ker so sprva kupno ceno odtehtavali, se je pri prenosu lastninskih pravic z nakupom, podaritvijo ali oporoko ohranil poseben običaj navideznega nakupa: vpričo najmanj petih prič in moža, ki je držal medeno tehtnico (libripens), je pravi ali navidezni kupec prijel svoj nakup z roko (mancipatio) in udaril z bakrenim novcem (aes) ob skledico tehtnice z besedami „hunc ego servum ex iure Quiritium meum esse aio isque mihi emptus est hoc aere aeneāque librā“, nato je prodajalcu izročil novec kot navidezno kupno ceno: Gell., Inst., Iustiniani, librā et aere liberatum emittit L. da osvobojencu (= iz rok prvega upnika osvobojenemu) prostost po redni podaritvi, quod quis librā mercatus et aere est H. s pravilnim nakupom, meque tuum (esse) librā norit et aere minus O. tudi brez pravilne lastninske pridobitve; od tod: testamentum facere sine librā atque tabulis Ci. ne držeč se običajne zakonite oblike (ustaljenega zakonskega postopka). Pesn. pren. tehtnica: scis etenim iustum geminā suspendere lance ancipitis librae Pers., animi cunctantis libra Cl.

2. vodna tehtnica, stavna mera, libéla, grebljica, starejše „livel“, „nivel“, „vodoravnostna vesa“, „ravnulja“: aquaria Vitr., in quibus (navibus) ad libram fecerat turres C. po vodni tehtnici = v isti višini (da se ohrani ravnotežje); meton. ravnovesje, ravnotežje: calamus … , cui … contra flatus quoque pervicax libra Plin.

3. metaf. Lībra Tehtnica, ozvezdje v živalskem krogu; sonce vanj vstopi ob jesenskem enakonočju: Sen. ph., Plin., Libra die (= diei) somnique pares ubi fecerit horas V., seu Libra seu me Scorpios adspicit H., pendula caelestis Libra movebat aquas O.

4. meton. (v zvezi z abl. subst. pondō in brez njega) tehtano = rim. funt (= as = 12 unciae = 0,327 kg): as erat librae pondus Varr., libram pondo aeris valere Varr., dictator coronam auream libram pondo … in Capitolio Iovi donum posuit L., mulli binas libras ponderis raro exsuperant Plin., corona aurea librarum quinque Suet.; kot tekočinska mera: populo … totidem (= denas) olei libras … viritim divisit Suet.

lībrīlis -e (lībra)

1. k tehtanju sodeč; od tod subst. lībrīle -is, n
a) tehtnica: Gell.
b) prečka ali grédeljnica pri tehtnici: P. F.

2. funten, (en) funt težek: fundae libriles C. prače za metanje funt težkih kamnov, tunica auro elavata … librilis Vop.; subst. lībrīlia -ium, n (sc. saxa) funt težki (funtni) kamni: P. F. (po novejših izdajah lībrilla).

lībri-pēns -pendis, m (libra in pendăre)

1. odtehtavalec in izplačevalec vojaške mezde: Plin.

2. držač tehtnice, vesodržec, ki je pri navideznem nakupu držal tehtnico in s tem drugi stranki navidezno odtehtaval baker za prodano stvar: G., Ulp. fr., Boet.

Libya -ae, f: Ci., V., Plin. ali Libyē -ēs, f (Λιβύη): O., Lucan., Col., Sil., Mart. Líbija, pri Grkih = cela Afrika, pri Rimljanih = ali severna Afrika ali le Cyrenaica. — Stlat. obl. Libua -ae, f Líbua: Pl. (po nekaterih izdajah Libya). — Od tod adj.

1. Libs, Libis (Λίψ, gen. Λιβός) líbijski; kot subst. m =
a) Líbijec: Sid. (o Antaju).
b) (sc. ventus) zahodni jugozahodnik: Plin. (z gr. acc. Liba), Serv., Ven. — Soobl. lips, libis, m: Sen. ph., Suet. fr., Veg.

2. Libycus 3 (Λιβυκός)
a) líbijski: fines, gentes V., cursus V. plovba (plutje) po Libijskem morju, lapilli H. marmorni koščki iz numidijskega marmorja (prim. lapillus), lampas Lucan., orbis (plošča mize) Mart., Sibylla Lact.; subst. Libycī -ōrum m Líbijci, preb. Libije, poseb. Kartažani: Sil., Macr.
b) afriški: fera O. levinja, harenae, orae O., crines, pestes Lucan., axis Sen. tr., uvae Col., mare Plin. ob Afriki.

3. Libyēnsis -e líbijski, iz Líbije: Sabellius Cass.

4. Libys -yos, acc. -byn (Λίβυς) líbijski: nec Libys Assyrio sternetur lectulus ostro Ps.-V. (Ciris), formatus Libys est cum cornibus Ammon O., ductor (= Hannibal) Sil., mons Stat.; subst. m = Líbijec: Libys Amphimedon O., Cancro (subditus) Libys Sen. tr.; kot nom. propr. Líbis, tirenski gusar: hoc Libys, hoc flavus … Melanthus, hoc probat Alcimedon O.; v pl. Libyes: Africam initio habuere Gaetuli et Libyes S.

5. Libyssa -ae, f (Λίβυσσα) líbijska: citrus Varr. ap. Non., arenae Cat., terra Lucan., ficus Col., gens Sil.

6. Libystīnus 3 (Λιβυστῖνος) líbijski: montes Cat.

7. Libystis -idis, f (Λιβυστίς) líbijska: ursa V.

8. Libyus 3 líbijski: citrus Varr., terra T.

liceor -ērī, licitus sum (med. glag. liceō -ēre, gl. liceō) od tod

1. (z dvigom prsta ali s prikimanjem z glavo) kako ceno (po)nuditi (ponujati), da(ja)ti ponudbo za kaj, (pri nakupu, dražbi) obljubiti (obljubljati), obetati, dajati, dražiti: utrum est aequius … eum, qui manu quaesierit, an eum, qui digito licitus sit, possidere? Ci., adest ad tabulam, licetur Aebutius; deterrentur emptores multi Ci., Herbitenses … liciti sunt usque eo (po drugih adeo), quoad se efficere posse arbitrabantur Ci., quod illo licente contra liceri audeat nemo C. odbijati ga s ceno, navijati (višati, dvigovati) mu ceno, preceniti (precenjevati), in auctione nemo voluit liceri Sen. rh., nec licendi finem factum, quoad tredecim gladiatores sestertio nonagies ignoranti addicerentur Suet.; l. de pretio Ap. povedati, koliko se za kaj zahteva; včasih z acc. (za kaj): heredes Scapulae si istos hortos liceri cogitant Ci. ep., l. hostium capita Cu. razpisati nagrado za glave sovražnikov, illos hortos … licemur Plin. iun.; z abl. pretii: centum Graecos curto centusse licetur Pers.

2. metaf. ceno določiti (določati) komu, čemu, (o)ceniti (ocenjevati) koga, kaj: tunc avidi matronam oculi licentur Plin. ocenjujejo, za koliko bi se ji lahko vzela čast.

līchēn -ēnis, m (gr. λειχήν)

1. bot. lišaj, kriptogamna rastl. (brezcvetnica) na drevesih: Plin.

2. metaf. (medic.) lišaj, kožna bolezen pri človeku in živalih (čisto lat. mentagra): Plin., Mart. — Soobl. līchēna -ae, f: Plin. Val.

Licinius 3 Licínij(ev), ime plebejskega rim. plemena, ki se je priselilo iz Etrurije, z rodbinami: Calvi, Crassi, Luculli, Macri, Murenae, Nervae, Sacerdotes, Vari. Najznamenitejši so:

1. C. Licinius Gaj Licinij, tr. pl. z Lucijem Albinom l. 493: L.

2. P. Licinius Calvus Esquilinus Publij Licinij Kalv (Plešec) Eskvilin, prvi plebejski vojaški tribun s konzulsko oblastjo l. 400: L.

3. sin prejšnjega, P. Licinius Calvus, je l. 396 opravljal isto službo kakor njegov oče: L.

4. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon, l. 378 vojaški tribun, l. 368 prvi plebejski magister equitum (pod diktatorjem Manlijem): L.

5. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon je l. 376 z Lucijem Sestijem sprožil znane tri leges Liciniae Sestiae, s katerimi je hotel izboljšati socialni položaj plebejcev, ki so trpeli hude pritiske, in jim priboriti politično enakopravnost, kar se mu je po 10 letih prizadevanj tudi posrečilo, konz. l. 364 in 361: Varr., L., Vell.

6. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives (Bogataš), l. 212 pontifex maximus; slovel je po svojem izrednem poznavanju prava in po prirejanju sijajnih iger. L. 211 je bil edil, l. 210 cenzor, l. 205 konz., kot prokonzul se je l. 204 slavno vojskoval s Hanibalom pri Krotonu, umrl je l. 183: Ci., L.

7. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten državnik in govornik, roj. l. 140, umrl l. 91: Ci., Plin., Q., T.

8. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives, konz. l. 97, cenzor l. 89; ker ga je Marij izobčil, je l. 87 naredil samomor: Ci.

9. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Dives, najmlajši sin prejšnjega, roj. l. 114, Sulov pristaš, zmagovalec v vojni proti sužnjem na čelu s Spartakom, konz. s Pompejem l. 70, je l. 60 sklenil s Cezarjem in Pompejem prvi triumvirat, padel v vojni s Parti pri Karah (Carrhae) 8. junija l. 53. Bil je duhovit in izobražen mož, slovel je po pregovornem bogastvu in razsipnosti, a tudi kot zloglasen lakomnež: Ci., C., O., Val. Max., Fl., Ap., Iust.

10. P. Licinius Lucullus Publij Licinij Lukul, tr. pl. l. 110: S.

11. L. Licinius Lucullus Ponticus Lucij Licinij Lukul Pontski, izvrsten poveljnik v vojni zoper zaveznike, konz. l. 74, zmagovalec v vojni zoper Mitridata in Tigrana (l. 73—66), Pompejev pristaš; umrl je v blaznosti l. 56: Ci., N., S. fr., H., Vell., Suet., T., Iust., Aur.; iz Azije je v Evropo prinesel češnjo: Plin.

12. L. Licinius Murēna Lucij Licinij Murena, odličen vojak, Lukulov legat v vojni proti Mitridatu, pretor l. 65; kot consul designatus l. 63 je bil tožen de ambitu in oproščen. Njegovi zagovorniki v tej pravdi so bili Cicero, Hortenzij in Kras: Ci.

13. L. Licinius Varro Murēna Lucij Licinij Varon Murena, posinovljenec Marka Terencija Varona, Mecenatov svak, Ciceronov in Horacijev prijatelj, mož nemirnega značaja, ki je v državljanski vojni izgubil svoje imetje, konz. l. 23; ker je sodeloval v zaroti Fanija Cepiona, ga je dal cesar Avgust l. 22 obglaviti: Ci. ep., H.

14. A. Licinius Archiās, gl. Archiās.

15. A. Licinius Caecīna, gl. Caecīna.

16. C. Licinius Macer, gl. Macer.

17. Licinia -ae, f Licínija
a) neka vestalka: Ci.
b) ime hčera govornika Lucija Licinija Krasa, obe dobri govornici: Ci. Kot adj. = Licínijev: lex Varr., Ci., L. idr. — Od tod adj. Liciniānus 3 Licínijev: Ca., Col.; subst. Liciniānī -ōrum, m Licinijáni, potomci Katona starejšega in njegove prve soproge Licinije: Plin.

licitātiō -ōnis, f (licitārī) ponujanje, ponudba (pri dražbi), dražba: maxima Suet., exquisitis palam pretiis et licitationibus factis Ci., licitatione vincere Icti. največ ponuditi (pri dražbi).

licitātor -ōris, m (licitārī) ponudnik, ponujalec pri dražbah = dražilec, dražbar: Ci.

līcium -iī, n (morda iz *līqu̯i̯om, sor. z ob-līquus)

1. tkalski t.t. prečna nit v tkanini, v pl. = votek (tela = podolžna nit, v pl. = (o)snutek, osnova); v sg. Luc., Plin., Ap.; v pl.: Plin., Amm., licia telae addere V. ali licia telis adnectere Tib. novo tkanino začeti (zasnovati), Phariis miscere licia telis Lucan.

2. nit sploh: Hyg., Plin., Aus., triplici diversa colore licia V.

3. trak: licia dependent longas velantia saepes O., ligat cum fusco licia rhombo O.

4. ženski spletek v laseh (kot okras): licia crinibus addunt Prud.

5. tkanina: licium varii coloris Petr.

6. majhen pas okoli trebuha: furtum per lancem liciumque concipere Gell. zaradi tatvine formalno opraviti (opravljati) hišno preiskavo (pri sodni hišni preiskavi si je preiskovalec držal darilno torilo (lanx) k očem (da ga ne bi prepoznali), namesto običajnih oblačil pa je imel na sebi le pas (licium), da bi ga ne osumili, da je v svojih oblačilih prinesel v hišo kaj, kar bi lahko bilo ukradeno); prim. lanx.

līenteria -ae, f (gr. λειεντερία) griža, „želodčna hitrica“, vrsta driske, pri kateri bolnik izloča hrano neprebavljeno: Th. Prisc., Isid., gr. pisano: Cels. Od tod adj. līentericus 3 (gr. λειεντερικός) za grižo („želodčno hitrico“) bolehajoč; subst. pl. līentericī -ōrum, m za grižo („želodčno hitrico“) bolehajoči ljudje: Plin.

Ligārius 3 Ligárij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Najbolj znan je Q. Ligārius Kvint Ligarij, Pompejev pristaš in legat, ki se je v Afriki bojeval l. 49 proti Cezarjevemu poveljniku Kurionu, l. 45 pa zoper Cezarja samega; pri Adrumentu je bil ujet in nato izgnan, a ga je Cezar pomilostil na Ciceronovo prošnjo. Ko ga je Kvint Elij Tuberon obtožil veleizdaje, ga je znova zagovarjal Cicero (govor je ohranjen). Ves zagrenjen je v svoji nespravljivosti sodeloval tudi v zaroti zoper Cezarja: Ci., Auct. b. Afr., Q. — Od tod adj. Ligāriānus 3 ligárijski, za Ligárija: Lig. oratio Ci. ep., tudi subst. Ligāriāna -ae, f (sc. oratio): Ci. ep.

līgnum -ī, n (morda „nabrano dračje“, „nabrana drva“ in sor. z legere)

1. poleno, drvo, pl. (ki je bil v rabi pred sg.) līgna drva, polena (naspr. materia les): lignum caedere Pl., ligna caedentes Vulg. drvarji, ligna in caminum Ca., ab legendo ligna quoque, quod ea caduca legebantur in agro, quibus in focum uterentur Varr., ignem ex lignis viridibus … fieri iussit Ci., ligna et sarmenta circumdare ignemque subicere coeperunt Ci., noctu ligna contulerunt circa casam N., ligna exstruere L. nagrmaditi drva (za grmado), exstruere focum lignis H., ligna super foco large reponere H., aridum l. H., ligna senex minuit concisaque construit arte O. je nacepil drva, ligna virentia Sen. ph., fascis lignorum T., Ap., materia est, quae ad aedificandum necessaria est, lignum, quidquid comburendi causā paratum est Ulp. (Dig.); preg.: in silvam ligna ferre H. = kaj nepotrebnega (odvečnega, nesmiselnega) storiti (delati).

2. les: calcei ex ligno facti P. F. cokle.

3. meton.
a) lesene stvari, npr. α) držaj kopja, kopjišče (naspr. ferrum): Sen. ph., fisso transit praecordia ligno V. β) ročnik (držaj, ročaj) puščice (naspr. spiculum): Cu. γ) lesen možicelj na poteg, (viseča) lutka, marioneta: mobile l. H. δ) pisalna deščica: vana supervacui dicens chirographa ligni Iuv. ε) usodno poleno: fatale l. O. ζ) lesena krava: Pasiphaë ligno decepit taurum O. η) leseni (trojanski) konj: inclusi ligno Achivi V. ϑ) pesn. = drevo: oleaster nautis venerabile lignum V., agro qui statuit meo te triste lignum, te caducum in domini caput H., olim truncus eram ficulnus, inutile lignum H., ligna fructifera Aug. ι) križ: Aug.
b) kar je trdega pri sadju, lupina, luščina, koščica, pečka: aliquarum intus bacae, foris lignum Plin., quarum (bacarum) intus lignum et extra caro Plin.
c) „les“ = hiba v miznih ploščah, če lesne žile niso ne valovite ne progaste: mensae vitia: lignum — ita vocatur materiae surda et indigesta simplicitas Plin.

ligūrriō (ligūriō) -īre -īvī (-iī) -ītum (prim. gr. λείχειν = lat. lingere = sl. lizati = hr. lízati = stvnem. lecchōn = nem. lecken)

I. intr. sladkosneden, laskrn biti (= rad imeti, oblizovati se): quae (sc. meretrices) cum amatore suo cum cenant, ligurriunt Ter. —

II. trans.

1. (sladkosnedno) lizati, obliz(ov)ati: (sc. apes) pungunt, non, ut muscae, ligurriunt Varr., semesos piscēs tepidumque l. ius H., catillos Macr. (po)lizati; occ.
a) l. aliquem Pl. zajedati koga, gostiti se pri kom, živeti na tuj račun, biti zastonjkar (prisklednik, parazit), furta l. H. skrivaj se sladkati.
b) l. aliquem lizati v obscenem pomenu (kakor gr. λείχειν in λειχάζειν): Mart., Suet.

2. klas. le metaf. imeti skomine po čem, hlepeti po čem, stremeti za čim, prizadevati si za kaj: lucra Ci., curationem agrariam Ci. ep.

Opomba: Sinkop. impf. act. ligurribant: Macr.

līmma -atis, n (gr. λεῖμμα) polovični ton, polton: Boet. (gr. pisano pri Macr.).

līmō¹ -āre -āvī -ātum (līma)

I.

1. (o)piliti, (o)brusiti, (iz)gladiti: gemmas Plin., ferrum ali plumbum limatum Plin. železni, svinčeni opilki; odpiliti: acumen ossis Cels.

2. metaf.
a) drgniti: cornu … ad saxa limato Plin.; pesn. šalj.: caput cum aliquo l. Pl., Caecil. fr. poljubljati se s kom.
b) čistiti: stomachum Cael. —

II. klas. le pren.

1. (o)piliti, (u)gladiti (uglajati), (o)brusiti: id genus acuminis arte limare Ci., neque enim haec ita dico, ut ars aliquos limare non possit Ci., stilo, qui et alia et hoc maxime ornat ac limat, formanda nobis oratio est Ci., quaedam institui, quae … limantur a me politius Ci., nec vero hoc in te unum convenit moribus domesticis ac nostrorum hominum urbanitate limatum Ci.

2. natančno (temeljito, do potankosti, podrobno, nadrobno) preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, proučiti (proučevati), preučiti (preučevati), dognati (doganjati): veritas ipsa limatur in disputatione Ci., subtiliter mendacium l. Ph.

3. odpiliti = odvze(ma)ti, zmanjš(ev)ati, prikrajš(ev)ati, (o)krniti: alteri affinxit, de altero limavit Ci., quoniam se ipse consulto ad minutarum genera causarum limaverit Ci. ker je ostal pri nepomembnih pravnih primerih, ker se je zadovoljil z nepomembnimi pravnimi primeri, non istic obliquo oculo mea commoda quisquam limat H. ne zmanjšuje s postrani pogledom = ne krati s svojo zavistjo. — Od tod adj. pt. pf. līmātus 3, metaf. izpiljen, opiljen, izbrušen, uglajen, prefinjen, umetelno (umetniško) izdelan, dodelan, izpopolnjen, olikan, izobražen: homo … oratione maxime limatus atque subtilis Ci. ki piše svoje govore z največjo skrbnostjo in natančnostjo, limatius dicendi genus Ci., duo genera librorum, unum populariter scriptum, alterum limatius Ci. v strožji filozofski obliki, fuerit Lucilius … comis et urbanus, fuerit limatior idem, quam … H., varioque togae limatus in usu Mart., etsi non limatioris, maioris tamen ingenii vitium est Plin. iun. — Adv. komp. līmātius natančneje: limatius quaerere superstitiorum sectas Amm.

Opomba: Star. līmāssis = līmāveris: Caecil. fr.