Franja

Lycomēdēs -is, m (Λυκομήδης) Likoméd,

1. kralj na otoku Skiros (Scyros), pri katerem se je v ženski obleki skrival Ahil in imel z njegovo hčerjo Dejdamejo sina Pira (Pyrrhus) ali Neoptolema (Neoptolemus): Ci., Stat.

2. neki Bitinijec: Auct. b. Alx.

lyricen -inis, m (lyra in canere) lirist, igralec na liro, plunkar, lutnjar: Stat., Aug. (v novejših izdajah pri obeh liticen).

Lȳsander -drī, m (Λύσανδρος) Lisánder

1. Aristokratov sin, špartanski vojskovodja (od l. 407 do 394), ki je l. 404 osvojil Atene. Padel je l. 394 pri Haliartu v Bojotiji: Ci., N., Iust.

2. špartanski efor, pristaš kralja Agisa III., ki je hotel (l. 244—240) obnoviti Likurgovo ustavo: Ci.

Macer² -crī, m (macer1) Máker, rim. rodbinsko ime Emilijevega in Licinijevega rodu, zlasti

1. C. Licinius Macer Gaj Licinij Maker, zgodovinopisec in govornik, l. 83 triumvir monetalis, tr. pl. l. 73: L., Ci., Val. Max.; (njegov govor ad populum pri S. [orat. et epist.]).

2. L. Licinius Calvus Macer Lucij Licinij Kalv Maker, rim. govornik in pesnik, sin prejšnjega, neoterik, Katulov prijatelj: Ci., Cat., H., O., T., Plin.

3. P. Calpurnius Macer Caulius Rufus Publij Kalpurnij Maker Kavlij Ruf, consul suffectus 103 po Kr., Plinijev naslovnik: Plin. iun. (6, 24).

4. Aemilius M. Emilij Maker iz Verone, pesnik, Vergilijev in Ovidijev prijatelj: O., T., Plin., Q., Hier.

5. prokonzul v Dalmaciji l. 98 po Kr.: Mart. (10, 78).

6. (Q. Baebius) Macer Kvint Bajbij Maker, curator viae Appiae 95, 100—101 prokonzul Betike: Mart. (10, 17, 6; 12, 98, 7).

mactus 3 (indoev. kor. *mēgh-, prim. skr. maháyati (on) razveseljuje, časti, mahīyátē veseli se, lat. mactō II.)

1. proslavljen, počaščen, češčen, čaščen, blažen, sprva klicanje bogov pri žrtvovanju, redko v nom. sg.: mactus hoc fereto Ca. ali mactus hac vino inferio esto Arn. počaščen = zadovoljen; pogosteje v istem pomenu okameneli voc. sg. macte: m. hac dape esto, m. hoc parco piaculo esto, m. vino inferio esto Ca.; pozneje (klas.) kot blagrovalni ali pohvalni vzklik v obl. okamenelega voc. sg. macte, ki se nanaša tudi na imena v pl. (redko nam. njega pl. macti), nav. s pristavljenim abl. causae = srečno! sreča naj ti (nam) bo naklonjena! vso srečo! blagor ti (nam)! prav tako! dobro! izvrstno!: Luc. ap. Non., Pac. ap. Non., H., Sen. ph., Fl., macte, ait, o nostrum genus et iam certa propago Val. Fl., decus, macte, o virtutis avitae, macte Antenoride Sil., macte virtute Ci. blagor ti zaradi tvoje kreposti, blagor tvoji kreposti!, macte nova virtute, puer V. blagor tvoji prvič dokazani hrabrosti!, lahko tudi: macte virtute este L. blagor (sreča) vašemu junaštvu!, vos macti virtute estote Cu., macte virtute diligentiaque esto L. blagor ti, da si tako vrl in skrben, macti ingenio este Pl., macte animo, iuvenis Stat., tudi macte animi Stat., Mart., iuberem macte virtute esse L. sreča bodi tvoji hrabrosti, bi vzkliknil.

2. = mactātus žrtvovan, pesn. = zaklan, pobit, zadet: boves lucae ferro male mactae diffugiunt Lucr., maneas ad Glisantem, exilio macte ex terris Pelopiis! Acc. ap. Non.

Maeander (L., Plin., Sen. ph., Sen. tr.), Maeandros (O., Sen. tr.) in Maeandrus (Sil., P. F.) -ī, m (Μαίανδρος) Majánder, reka v Joniji in Frigiji, izlivajoča se pri Miletu v Ikar(ij)sko morje, sloveča po svojih številnih ovinkih (zdaj Meinder ali Madre; poleg zgoraj naštetih piscev še Col. in Cl.). Po bajki rečni bog in oče Kiane (Cyane), ki je rodila Kavna (Caunus) in Biblido (Byblis): O.; occ. apel.

1. ovinek, zavoj, vijuga, rida, okoliš, zapotje, okljuk: Amm., Prud. (ki meri še Mĕandros), dialectiae gyri et Maeandri Gell., quos tu Maeandros, dum omnes solitudines per se queris, quae deverticula flexionesque quaesisti? Ci.

2. (v vezilstvu) ovinkasti, tj. umetno med seboj (pre)pleteni okraski na oblačilnih obrobkih: Serv., Non., P. F., chlamydem auratam, quam plurima circum purpura Maeandro duplici … cucurrit V. — Od tod adj. Maeandricus 3 majándrski, Majándrov: Tert. Maeandrius 3 (Μαιάνδριος) majándrski, Majándrov: unda Pr., iuvenis (= Cannus, Majandrov vnuk) O., flumina Cl. Maeandrātus 3 ovinkast (kakor Majander), zategnjen: Varr. ap. Non.

Maecius 3 Mécij(ev) ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znan je

1. Sp. Maecius Tarpa Spurij Mecij Tarpa, izvrsten poznavalec umetnosti in ocenjevalec dramskih del: Ci. ep., H. Najbrž po posestvu nekega Mecija se imenuje neki kraj pri Lanuviju v Laciju ad Maecium (ali Mēcium) L. Mecijevo.

2. Maecia, priimek neke rim. tribus: L., Ci.

Maelius (Mēlius) 3 Mélij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. Sp. Maelius Spurij Melij, bogat plebejski vitez, ki ga je usmrtil Servilij Ahala l. 439 na povelje diktatorja Lucija Kvinkcija Cincinata, češ da stremi za kraljevsko oblastjo: L., Ci., Fl. — Od tod adj. Maeliānus 3 Mélijev: caedes L.; subst. Maeliānī -ōrum, m mélijevci, Mélijevi privrženci: L.

2. Sp. Maelius Spurij Melij je kot tr. pl. l. 436 preganjal nasprotnike prej omenjenega: L., Ci.,

3. Q. Maelius Kvint Melij se je l. 321 udeležil vojne zoper Samnite in doživel zloglasno pogojno predajo pri Kavdiju, ki jo je pozneje zagovarjal v Rimu: L., Ci.

magicus 3 (gr. μαγικός) čaroben, čaroven, čarovniški, čarodejen, čudodelen: cantus (pl.) Col. poet., disciplina Ap., ars Lact., magicis auxiliis uti Tib., herbae Plin., Lucan., artes Plin., V. čarovnije, čarovna dejanja, fraudes O., superstitiones T., terrores H., vanitates Plin., linguae O. vešči urokov, čarodejni, et saxis tantum volucresque feraeque sculptaque servabant magicas animalia linguas Lucan. hieroglife, dii Tib., Lucan. bogovi, katere kličejo pri čaranju, na katere se obračajo pri čaranju (kakor Pluton, Hekata, Prozerpina).

magis² (iz *mag-i̯os) ali mage (Pl., Lucr., Pr., Ph., Serv.), adv. (sor. z māgnus)

1. bolj, večinoma s quam, ac, atque
a) za opisovanje adj. in adv. komparativnih oblik: Pl., Ter., Lucr., magis anxius O., magis necessarius Ci., magis dicto audiens N., magis proprie Ci.; occ. v podkrepitev komp.: Iust., Val. Max., Amm., Arn., magis hoc certo certius Pl., tristior ignominiosae pacis magis quam periculi nuntius L., hic enim magis (dokaj) est dulcius Pl., tako tudi: magis aptior quam … Ap.
b) pred glag.: Ter., N., Amm., iam scibo, utrum haec me mage amet an marsupium Pl., magis est admirandum Ci., magis erit parricida Ci., magis aedilis esse non potuisset Ci., scuto vobis magis quam gladio opus est L., praeterita magis reprehendi possunt quam corrigi Ci., eum magis malle (= potius malle) suum consequi, quam … Icti., nihil (haud Pl.) vidi magis Ci. to sem prav dobro videl; z abl. comparationis: quam (sc. Carthaginem) Iuno fertur terris magis omnibus unam coluisse V.
c) redko pred subst.: magis vir Ci. mož v višjem pomenu besede (prim. male vir), Albanum sive Falernum te magis appositis (= quam apposita, sc. vina) delectat H.; pesn.: magis calor (= maior calor) additus Val. Fl., quis magis anser exta (= maiora exta) ferat Stat.; adv. je včasih izpuščen: tacita bona est mulier semper quam loquens Pl., ipsorum quam Hannibalis interesse L., claris maioribus quam vetustis T.

2. marveč, temveč, prej, raje (prim. gr. μᾶλλον = potius) non invideo, miror magis V., tum magis assentiare, si … Ci., trade magis Stat.; od tod magis velle = malle Ter., L., Val. Max., tudi magis malle = potius malle Ci., Ulp. (Dig.); magis est bolje je, velja bolj kot, velja pred drugim: sed illud magis est quod diximus Icti.; tako tudi z ACI: Vell., Icti. ali z ut, ne: Icti.; magis est, quod … quam quod ali magis est, ut … quam ut Ci. idr. več vzroka je, da (ali stavek z inf.) … kot da (ali stavek z inf.), treba je bolj … kot. Posebne zveze:
a) z abl. mensurae: eo (tanto) magis, redkeje hōc magis tem (toliko) bolj, tem (toliko) več, v soodnosnosti quo (quanto) magis … eo (tanto) magis Ci. idr. čim (kolikor) bolj (več) … tem (toliko) bolj (več), tako tudi (pesn.) tam magis … quam magis V. ali magis quam … magis Pl., magis quam … tam magis ali samo quam magis … magis Pl. tem bolj (več) … čim bolj (več); quo magis … eo minus Ci. čim več … tem manj, quanto minus … eo magis Ter. kolikor (čim) manj … toliko (tem) več, quam magis … minus Pl. čim več … tem manj, quam magis … tanto Pl. čim bolj (več) … toliko (tem) bolj (več); multo (longē) magis Ci. idr. ali impendio magis Ter., Ci. dokaj bolj (več), nihilo magis Ci. idr. niti za las bolj (več), nič bolj = prav tako malo, solito magis ali magis solito L. več kot običajno; podobno: magis etiam = multo magis etiam Ci. še bolj (več).
b) non (neque) magis … quam se (če sta stavkova člena vzporedna) sloveni s prav tako … kakor, ne le … ampak tudi: amicus non magis tyranno quam tyrannidi N.; če prevladuje drugi člen (odvisnik), slovenimo z manj … kakor, ne toliko … kolikor (kot) Ci., L. idr., non magis amore quam more ductus N. manj (ne toliko) iz ljubezni kakor v skladu z običajem.
c) podvojeno (prim. gr. μᾶλλον … μᾱλλον) ali asindet. magis magis V., Cat. ali (nav.) magis magisque, redkeje magis et magis Ci., tudi magis atque (ac) magis V., H., Sen. ph. bolj in bolj; samo magis (kakor gr. μᾶλλον) Ci. bolj in bolj, čedalje bolj (več); magis magisque pogosto v zvezi z in dies ali cotidie Ci., S. idr. od dne do dne čedalje bolj (več); v enakem pomenu tudi magis in dies S. ali cotidie magis S.
d) magis minusve ali magis aut minus (= plus minusve) Plin., Q. več ali manj = magis ac minus Plin., Q. K temu superl. adv. maximē, star. māxumē (iz māximus, māxumus)

1. najbolj, prav, zelo pri adj. in adv. za opisovanje superl. obl.: m. innocens Pl., m. dignus, m. optatus, m. utile Ter., m. celebratus S., eius nomen m. finitum huius periculo Ci., in locis disiunctissimis maximeque diversis Ci., m. contraria Ci., homines m. mediterranei Ci., m. necessarius, m. fidus Ci., m. idoneus Q.; v podkrepitev komp. in superl. = longe dokaj, daleč, nad vse, izmed vseh: Col., Lact., m. ampliori gaudio perfusus Aug., quae (sc. aberratio) m. liberalissima doctoque homine dignissima Ci. ep., m. gravissimam omnium (sc. rem) L.; pri številčnih določilih kvečjemu: puer ad annos natus m. octo Gell.

2. zelo, silno, neizmerno, jako za stopnjevanje pojma (elativ): Pl., Ter. idr., m. velle Ci. zelo rad, orbis terrarum semper nostris m. patuit Ci., vos non timetis eam? Immo vero, m.! (sc. eam timetis) S.

3. zlasti, (prav) posebej, prav posebno, predvsem: m. Athenienses peti dicerentur N., optimus quisque m. gloriā ducitur Ci., ea studia m. laudantur Ci., multa etiam alia vidit, sed illud m. Ci., in noxiis m. et primum quaeritur Ci., alicui m. fidem habere N. pred vsemi, izmed vseh najbolj njemu, m. omnium impediebat, quod … L. najbolj izmed vseh, Iugurtham m. vivum sibi traderent S. če je mogoče, maxime … deinde Varr. ali m. … secundo loco Ci. najprej (najprvo) … potem; non m. ne docela, ne dočista: quibus etiam si ingenium … non m. defuit Ci.; multo m. Ter., Ci. dosti, dokaj, izmed vseh najbolj; pogosto stoji namesto drugih adv., pomen pa lahko razberemo iz sobesedila, npr.: pugnare m. (= acerrime) Pl., iubere m. (= instanter) Pl., alicui confidere m. C. brezpogojno, quadrare in aliquem m. H. kar najnatančneje, Homero m. (= proxime) accedere Q. — Posebne zveze
a) quam ( … ) maxime (= gr. ὡς μάλιστα): memoriam nostram quam m. longam efficere S. kar najbolj dolgotrajen, quam potes, tam m. Pl. ali quam potes m. Ci. idr. kar najbolj moreš; illud mihi vel m. videtur confirmare Ci. največ, najbolj; tudi pri superl.: vel m. humanissime Gell.; cum m. kar najbolj mogoče, kolikor je le mogoče, prav, ravno: Ter., Sen. ph. idr., quae hunc cum m. fiunt Ci. zdaj bolj kot kdaj(koli); tako tudi: tum (tunc) cum m. L., Cu. takrat (tedaj) bolj kot kdaj(koli), hoc cum m. loqueretur Ci. ravno, ko je to govoril, ut nunc m. memini, duo Pl. ravno sedaj, tum m. vinci eas Cu. prav tedaj, quos nuper m. liberaverat Q.; pogosto cum m. pravkar, ravno že: Ci., Sen. ph. idr., nunc cum m. ravno, prav sedaj: Ci. idr., ut cum m. kakor le kdaj: Ter., Ci.; cum … tum m. Pl., Ci. ali cum … tum vel m. Ci. in … in še (prav) posebej, cum in aliis rebus tum in liberis tuendis declaravit N.; ut m. … ita m. Ci. čim bolj … tem bolj ali ita m. … ut m. … Ci. tem bolj … čim bolj, ut m. … ita minime Ci. čim več (bolj) … tem manj.
b) z unus, unus omnium ali samo omnium nad vse, izmed vseh, pred vsemi največ (najbolj): uni huic m. indulgere N., gloriā unus omnium m. floruit N., m. omnium quod elephanti novissimi agminis erant L.
c) z zaimki: ad hunc m. modum disseruit Cu. ali hoc m. modo in Italiam perventum est L. skratka, nekako takole, scutis cetrae m. speciem reddentibus Cu. še najbolj takšni, kakršni so z usnjem prevlečeni ščiti, še najbolj podobni z usnjem prevlečenim ščitom, ut quisque m. … ita m. (minime) Ci. čim bolj (več) kdo … tem bolj, tem več (manj).

magister -trī, m (dvojni komp. k deblu adj. māg-nus) pravzaprav „višji“ (naspr. minister)

1. najvišji, največji, predstojnik, načelnik, nadzornik, vodja, ravnatelj, vrhovnik: populi Ci., Sen. ph. (uradni naslov diktatorjev), equitum L., N., Sil., Suet. poveljnik konjenice (in hkrati diktatorjev uradni pomočnik), peditum Amm. poveljnik pehote, armorum (= militum) Amm., rei militaris L. ali militiae S. ali belli Sil. vojskovodja, sacrorum L. nadsvečenik, morum Ci. ep. nravstveni nadzornik (= cenzor), curiae Pl., vici Suet. podžupan (mestne četrti), okrajni predstojnik, chori canentium Col. glasbeni vodja, zborovodja, pevovodja, operarum (operum) Col. nadzornik = officiorum singulorum Col., toda magister officiorum Amm., Aur. kancler, minister za notranje zadeve, tudi samo magister (sc. officiorum) Cass. dvorni maršal, dvorni upravitelj, societatis ali in societate Ci. ep. ravnatelj družbe glavnih (davčnih) zakupnikov (publicani), scripturae ali in scripturā Ci. ravnatelj družbe za dohodke od pašnikov (za pašnino) (od tod: in scripturā pro magistro dat operas Ci. je podravnatelj … ), pecoris Varr., Ci., L. nadpastir, ovium V. ovčar, elephanti L., Sil. vodnik (gonič) slonov, asini Ap. oslov lastnik, oslar, navis (navium) L., Petr., Sil., Amm. poveljnik ladje, ladjevodja (gr. ναύαρχος), pa tudi lastnik ladje, ladjar (in obenem vodja, gr. ναύκληρος): H., pesn. tudi krmar: V., convivii Varr., Ap. ali cenandi Ci. ali cenae Mart. (= gr. συμποσίαρχος) vodja pojedine, prvomestnik pri pojedini, urejevalec pojedine, „stoloravnatelj“, memoriae Amm. pisarniški ravnatelj, tajnik.

2. occ.
a) znanstveno izobražen učitelj (naspr. discipulus): H., Sen. ph., ludi magister Ci. ali magister disciplinae Col. šolnik, učitelj, ludi litterarii magister Amm., Aur. učitelj začetnih naukov (= osnovnošolski učitelj), docendis publice iuvenibus (dat.) magister Gell. javni učitelj, artis Q., artium Ci., Petr., artium liberalium Aug., dicendi Ci., eloquentiae Q., rhetoricus Amm., religionis, virtutis Ci., vivendi N. fr., Petr., Suet., uti magistro volo Ci., invideo magistro tuo, qui te tantā mercede nihil sapere docuit Ci.; od tod nadzornik mladine, vzgojitelj, pedagog: me filiis relinquont quasi magistrum Ter.; metaf.: Sil., est omnium rerum magister usus Ci., usus est magister optimus Ci., me docuit usus magister egregius Plin. iun., stilus optimus dicendi magister Ci., stultorum iste (sc. eventus) magister est L., timor, non diuturnus magister officii Ci., magister artis ingeniique largitor venter Pers., muti magistri Gell. knjige.
b) gladiatorski mojster, borilni učitelj gladiatorjev: Tert.
c) učitelj razrezovanja: Iuv.
d) predstojnik strelnih enot (strelil), poveljnik strelnega orožja: Amm.
e) stečajni upravitelj, upravitelj stečajne mase (konkurzne imovine): Ci. idr.

3. metaf. vodnik, svetovalec, pobudnik, predlagatelj, spodbujevalec, povzročitelj, vzročnik: Mart., si quis magistrum cepit ad eam rem improbum Ter., qui dux isti quondam et magister ad despoliandum Dianae templum fuit Ci., ferre se magistrum alicuius rei T., magistrum (sc. Senecam) exuere T. odstraniti, saepe in magistrum scelera redierunt sua Sen. tr., servire timido pudet magistro Stat.

magisterium -iī, n (magister)

1. = munus magistri predstojništvo, načelništvo, vodstvo, vodenje, ravnateljstvo, nadzorništvo, poveljstvo: sacerdotii L., Suet. nadsvečeništvo, morum severissimum magisterium Ci. strog nadzor nad nravmi (= cenzorstvo, cenzura), equitum Suet., peditum Amm., Aur. ali pedestre Aur., pecuarium Ap., Col. nadpastirstvo, memoriae Amm. pisarniško ravnateljstvo, tajništvo, me magisteria (sc. conviviorum) delectant a maioribus instituta Ci. ali magisteria convivarum Porph. vodenje pojedin, prvomestništva pri pojedinah, stoloravnateljstva (prim. magister convivii, cenandi, cenae pod magister); occ. vzgojiteljstvo, vzgajanje, učiteljstvo, učenje: Pl., Aug.

2. metaf. pouk, nauk, (na)svet: Pl., Tib., Cels., Cypr.

Magnēs -ētis, m (Μάγνης) magnétski, magnézijski, iz Magnézije: Magnes campus Val. Fl., lapis Magnes Lucr. ali Magnes (magnes) lapis Plin., tudi samo Magnes (magnes) Plin., Sil., Cl., Isid., Aug. magnetovec, magnet (ki ga Plin. deli na moškega in ženskega; slednji je naš rjavec ali rjavi manganovec); subst. m. Magnézijec: Ci., večinoma v pl. Magnētes -um, acc. -ēs in -ăs, m (Μάγνητες) Magnézijci, preb. tesal(ij)skega polotoka Magnezije: L., Lucan., pa tudi mesta Magnezije v Lidiji: O., T., Plin., L. idr. — Od tod Magnēsia -ae, f (Μαγνησία) Magnézija

1. rodoviten tesal(ij)ski polotok jugovzhodno od Ose: L., Mel.

2. mesto v Kariji ob Majandru (zdaj Inek-bazar): L., N.

3. mesto v Lidiji ob Hermu ob severnem vznožju Sifila (zdaj Manissa): L. Magnēsius (Magnēsus) 3 (Μαγνήσιος) magnézijski: saxum Lucr. magnet(ovec). Magnēssa -ae, f (Μάγνησσα) Magnézijka: H. Magnētis -idis, acc. -ida, f (Μαγνητίς) magnézijska: Argo O. (po bajki zgrajena v magnezijskih Pagazah in splavljena pri Afetah). Magnēticus 3 (Μαγνητικός) magnézijski: gemma Cl. Magnēsiānī -ōrum, m Magnézijci, preb. karijskega mesta Magnezije: Hier. Magnētarchēs -ae, acc. -ēn m (Μαγνητάρχης) magnetárh, najvišji oblastnik tesal(ij)skih Magnezijcev: L.

māgnopere: C., L., Lucr. (adv. abl. v ixpt.) in ločeno māgnō opere (poseb. pri Ci.), komp. māiōre opere: Ca. ap. Gell.; superl. māximopere: Ter., L. ali māximō opere: Ter., Ci., v večini primerov le pri glag.

1. pogosto je še mogoče razbrati prvotni pomen „z veliko truda (prizadevnosti)“, torej prizadevno, živo, iz vsega srca, iz dna duše, izrecno, prizadevno, močno, na moč, silno, zelo, prim.: magnopere aliquem cohortari C., magnopere ridere, curare, alicui suadere L., hoc magnopere orare Suet., magno opere oro, quaero, requiro, defendo Ci., magnoque opere abs te peto Ci. ep., nihil est in vitā magno opere expetendum nisi laus Ci., senectus nullas voluptates magno opere desiderat Ci., legatos ad Demosthenem venisse magnoque opere orasse S. prav posebej, opere magno edicite Acc. fr., expetivisse opere tam magno senem Pl., quo maiore opere dico suadeoque Ca. ap. Gell., a te maximo opere … etiam atque etiam quaeso et peto Ci. ep., id maximo opere censeo perferendum Ci., maximo te orabat opere Ter., opere maximo dabamus operam Ter.

2. prvotni pomen je polagoma oslabel v pomen zelo, močno, (prav) posebno, (prav) posebej: magnopere perturbari C., magno opere prodesse Plin., populus magno opere ludis delectatur Ci., quorum frequentiā magno opere laetor Ci., magno opere iucundus Ci., maximopere indigne ferentes L.; z nikalnico pogosto = ne (prav) posebej (posebno), nič kaj posebej (posebno), neznatno, ne ravno: nemo magnopere eminebat L., nulla magnopere clade accepta L. brez znatnega poraza, L. quorsum recidat responsum tuum, non magno opere laboro Ci., praeterea magno opere nemo Ci. zlahka ne kdo.

māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγi̯ων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

I.

1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

2. occ.
a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let). —

II. metaf.

1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.

Māgo -ōnis, m (Μάγων) Mágon

I. punsko ime. Znani so

1. Magon Veliki, kartažanski vojskovodja okoli 550—500, začetnik dinastije Magonidov, utemeljitelj kartažanske moči: Iust.

2. najmlajši Hanibalov brat, kartažanski vojskovodja, ki se je uspešno bojeval v severni Italiji in Hispaniji od 206 do 203, umrl l. 193 v Antiohu ob sardinski obali, pri vračanju iz Kartagine: L., N., Aur.

3. Kartažan, ki je po 1. punski vojni v punskem jeziku napisal delo o poljedelstvu v 28 knjigah; delo so po odločitvi senata pod vodstvom Decima Silana prevedli v latinščino: Varr., Ci., Col.

4. kartažanski admiral, ki je l. 279 pomagal Rimljanom pri Ostiji v boju s Pirom: Iust., Val. Max.

5. Barkid, Hanibalov sorodnik: L.

6. Hanibalov poslanec l. 215 h kralju Filipu Makedonskemu: L.

7. Samnit, ki je l. 212 osvojil Turije: L.

II. mesto in pristanišče otoka Insula minor (zdaj Menorca v Balearih): Plin.

māiestās -ātis, f (māior -ius; prim. tempestas: tempus)

1. veličina, veličastnost, veličava, visokost, vzvišenost, veličastvo, častitljivost, častivrednost, dostojnost, dostojanstvo, ugled(nost), čast, veljava, izvrstnost, postavnost, kras(ota): Sil., Amm., quanta illi erat in oratione maiestas Ci., matronarum L., patria L. ali paterna Iust. ugled, dostojnost, consulis Ci., L., dictatoris L., iudicum Ci., dei, numinis Iust., deorum Ci., Iust. ali divina Suet., Aur., boum Varr., loci L.; pesn.: Tyria Cl. sijaj (blišč, lepota) tirskega škrlata.

2. occ.
a) (o državi in njenih zastopnikih) veličanstvo, visočanstvo, visokost: patriae, populi Romani Ci., imperii Ci., H., Suet. (pri N. je imperii m. = prvaštvo, hegemonija), imperatoria T., regia C., Iust., senatūs L., Plin. iun., Suet. uglednost, maiestatem minuere, laedere, violare Ci., L., Sen. rh. ali solvere L., maiestatem flocci non facere Ci. ep., maiestatem contemnere Ci., maiestatem conservare L., maiestatem augere L., maiestatem minuere, imminuere C., L., maiestatem laedere Ci., L., Sen. rh., maiestatem solvere L., committere in maiestatem Ci. ep., deminutio maiestatis Ci. ep.; od tod (kot naziv vladarjev) veličanstvo, visočanstvo, visokost: Fl., tum sic iocata est tanta maiestas ducis (= cesarsko veličanstvo) Ph. (o Tiberiju), neque parvum carmen maiestas tua recipit H. (o Avgustu).
b) (kot zločin zoper državo) razžalitev državnega visočanstva, pozneje razžalitev cesarja (cesarskega veličanstva): crimen maiestatis Ci., Suet. ali laesae maiestatis Amm., iudicium (iudicia) maiestatis Ci., T., Suet, Icti., actio maiestatis Q., lex maiestatis Ci., Suet., reus maiestatis T., Suet., Sen. ph., Amm., laesae maiestatis accusari Sen. ph., maiestatis ali de maiestate damnari, maiestatis condemnari, absolvi Ci.

Māius 3 (māior; prim. Māia) pri starih Latincih je bil deus Maius (= bog množitelj) pospeševalec in zaščitnik rasti: Macr.; od tod mensis Māius Ci. idr. ali samo Māius O. (mesec) maj(nik), v katerem se narava „veča, baha“; od tod znova adj. Māius 3 majev, majnikov: Calendae, Nonae, Idūs: Ci. idr.

malīgnō -āre -āvī (malīgnus) zlobno (zlonamerno, s slabim namenom) ravnati pri čem, narediti (delati) kaj, lotiti (lotevati) se česa: venena Amm. zlobno pripravljati, kuhati, consilium super populum Vulg. zlobne naklepe snovati zoper narod; v enakem pomenu kot dep. malīgnor -ārī -ātus sum: Vulg. Subst. pt. pr. malignantēs -ium, m zlobneži: Vulg.

mālō, mālle, māluī (iz ixpt. magis volo > *magsvolo > mavolo (še ohranjene obl. v starejši lat.))

1. raje hoteti, raje z inf. odvisnega glag., prej si izbrati, raje imeti, dajati prednost čemu; abs.: mavis Ci.; z obj. v acc.: O., H., Q., Suet., Lact., qui hoc maluerim Ci., bonos malet Caelius in Ci. ep. bo raje imel za prijatelje, m. leges, ambigua T., quod mallem (kot vrinjeni stavek) O. kar bi rajši videl, kar bi mi bilo ljubše, s quam: Lact., acerbissimum diem malim quam Cinnae dominatum Ci.; drugi člen v abl. comparationis (nam. quam in acc.): H., Ap., armis incruentas condiciones malle T.; pri istem subj. z inf. ali NCI: C., L., H. idr., servire quam pugnare mavult Ci., (sc. Cato) esse quam videri bonus malebat S.; pri spremenjenem subj. z ACI: ut mori mallet quam de his rebus Sullam doceri Ci.; pri istem subj. rabi ACI za poudarek: qui se metui quam amari malunt N., malo me vinci quam vincere Ci., qui se bene mori, quam turpiter vivere maluit L.; redko s finalnim stavkom: Sen. rh., malo non roges Ci., hos mallem secum milites eduxisset Ci., mallem dedisses Cat., mortuom me quam ut id patiar mavelim (= malim) Pl.; včasih pleonast.: Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., potius patriae opes augeri quam regis maluit N., si manere hic sese malint potius quam alio nubere Pl., magis (= potius) malle Ci., Ulp. (Dig.).

2. occ. raje (rajši, bolj) privoščiti komu kaj, bolj naklonjen biti komu: illi omnia malo quam mihi Ci., in hac re malo universae Asiae Ci.

Opomba: Stlat. (ne popolnoma skrč. obl.): māvolō Pl., Ter., māvolunt Naev. fr. ap. Fest., māvelim, -is, -it, -int (= mālim, is itd.) Pl., māvellem (= māllem) Pl., māvolet (= mālet) Pl., māvoluit (= māluit) Petr.; nenavaden fut. I malebit Iul. Val.; pt. pr. mālēns Tert., malentes Hier.