Franja

Langobardī -ōrum, m Langobárdi, germansko pleme. Ime plemena naj bi po rodovni pripovedki pomenilo „Dolgobradci“, a so se tako verjetno imenovali po dolgih težkih sekirah (baltah), ki so jih nosili (= nem. „barte“, „barde“, prim. “Hellebarde”, Helleparte”), ali pa po svojih prvotnih bivališčih na Dolgi oranici (Dolgi ravnici) („Lange Börde“) ob spodnjem toku Labe (zahodno od nje); od tod tudi mestno ime Bardevik (vicus Bardorum) pri Lüneburgu). Pozneje so se preselili na Ogrsko, naposled v Lombardijo (= Langobardijo): T., Vell.

langueō -ēre -guī (—) (prim. gr. λαγαρός mlahav, tanek, λαγόνες lakotnice, λήγω neha(va)m, lat. languidus, laxus, laxō, languēscō)

1.
a) (telesno) mlahav, utrujen, truden, ugnan, utrujen, upehan biti: cum e (od) via languerem Ci., per assiduos languent mihi brachia motūs O.; pesn. (o neosebnih subj.): languet flos Pr. vene, languet mare, aequor Mart. je mirno, tiho, prim.: caelo languente fretoque Lucan., languet lunae iubar Stat. medli. Od tod adj. pt. pr. languēns -entis mlahav, oslabljen, slab(oten), šibek, medel, truden, utrujen, opešan, o(b)nemogel, omagan, veneč, ohromljen, (o rastl.) veneč, vel: stomachus Caelius in Ci. ep., vox nec languens nec canora Ci., languenti manu O., l. ictus Lucan., l. oculi Sen. rh., languentia leto membra Sil., languentes fluctus Sil. mirno valovje (morje), l. hyacinthus V., ramus Suet., l. aristae Val. Fl. veneče; subst. n. pl.: stagni languentia quaerit Sil. brodišča.
b) abs. in s pristavljenim (abl. causae) morbo = zaradi kake bolezni medleti, hirati, slabeti, bolan, onemogel (šibek, slaboten, utrujen, oslabljen, medel, opešan) biti: languent … mea membra Tib., languebam Mart., sub natalem suum plerumque languebat (sc. Augustus) Suet., si te languere audierimus Augustus ap. Suet., visere languentem (sc. fratrem) Petr., tristi languebunt corpora morbo V.

2. metaf. (duševno, politično idr.) slaboten, nedelaven, mlačen biti, mlahav posta(ja)ti, (po)leniti se, popustiti (popuščati), pojemati, pešati, slabeti, medleti: l. otio Ci., in otio hebescere et languere Ci., languet iuventus nec in laudis cupiditate versatur Ci., languet Messala Ci. ep. je mlačen pri svojem potegovanju za (častno) službo = se ne poteguje vneto za (častno) službo; o neosebnih subj.: nec eam solitudinem languere patior Ci. da bi bila dolgočasna, si nulla subest aemula, languet amor O. se ohladi, quasso languent in corpore vires O. pojemajo, pešajo, languent ignes Val. Fl., quoniam mihi gratia languet Sil., ferri languebat amor Sil. Od tod adj. pt. pr. languēns -entis
a) mlahav, mlačen, nedelaven, zaspan, slab(oten), onemogel: l. senatus Ci. ep., languens labensque populus Ci., vis sonorum … incitat languentes Ci., l. aevum Ph.
b) otožen, potrt: cor Cat.

languēscō -ere, languī (incoh. glag. languēre)

1.
a) (telesno) utruditi (upehati) se, (o)slabeti, (o)medle(va)ti, onemoči (omagati), poleniti se: corpore Ci., orator metuo ne languescat senectute Ci., vidi te toto vinctum languescere collo Pr. medleti od ljubezenske strasti; pesn. metaf. (o neosebnih subj.): flos succisus aratro languescit V. ovene, Bacchus in amphora languescit H. se ublaži, ut solet … fluctus languescere O. umiriti se, lumina morte languescunt Cat. postanejo medle, ostekl(en)ijo, languescunt vites Plin., color in luteum languescens Plin. blatno bledeča barva, luna claro caelo repente visa languescere T. da potemneva.
b) zaradi bolezni (o)slabeti, postati (postajati) mlahav, (s)hirati: nec mea consueto languescent corpora lecto O., ter omnino languit Suet. je zbolel; pren.: hoc genere declinatio in communi consuetudine verborum aegrotat et languescit Varr.

2. metaf. pri delu postati (postajati) mlahav, mlačen, mehak, mláčiti se, (o)mrtveti, (o)mehčati se, (o)pešati, popustiti (popuščati), pojemati, pojenja(va)ti, unesti (unašati) se, upadati, odleči (odlegati), (pre)nehati, poleniti se: si nos languescimus Ci., crescunt ignisque dolorque languescuntque iterum O., languescunt frigore cursus Val. Fl., abeunte illo conticuerat magis quam languerat militaris favor Cu. se ni bila zmanjšala, ampak le ni bila tako očitna, torpere militaria studia nec animos modo, sed et corpora ipsa languescere Plin. iun., cum languescere paulatim Vitellianorum animi T. ko je začel vitelijcem pogum polagoma upadati, languescit omnis vis Q., languescunt affectus Q. ali voluptates, studia Plin. iun., rabies languit Lucan., paulatim atrocibus irae languescunt animis Sil.

languidus 3, adv. - ē (languēre)

1.
a) (telesno) utrujen, truden, upehan, mlahav, slab(oten), medel, mlačen, len, počasen, zaspan: tarda aliqua et languida pecus Ci., languidioribus nostris C. ko so bili naši že precej utrujeni, ko so naši čedalje bolj pešali, l. conviva H. že skoraj sit gost, gost, ki noče več jesti, boves collo languido vomerem trahunt H., l. membra O., vir bonus gracilis (nom.) languidiorisque corporis Sen. ph.; z abl. causae: Apronius … vino vigiliisque languidus Ci., dea venatur languida O., somno (po drugih: a somno) languida O. zaspana, dremotna, ferae dulci sopore languidae H.; metaf. o neosebnih subj.: aqua L. počasi tekoča, flumine languido Cocytus errans H. mirno (leno) tekoči, languidiora vina H. gladkejša, bolj uležana, bolj dozorela, languidus notus O. mlačen, languida aura Noti O. lahna, mirna, gressus Ph., oculi Q., color, ignis Plin., arbores Plin. medla, folia languidiora Plin. voljnejše, languidus venarum ictus Plin., modo vegetior, modo languidior venarum pulsus Val. Max., murorum pars languidior Amm., palmae languide dulces Plin., cacumine languide mutante Plin., qui (sc. carbunculus) languidius lucet Plin., feminae (sc. carbunculi) languidius refulgentes Plin.; pesn. enalaga: oculos ubi languida pressit nocte quies V. ko nam spanec zatisne trudne oči, l. otia Tib. len (lenobno preživet) prosti čas; act. = popuščajoč, pojenjajoč: l. voluptates Ci.
b) hirav, nebogljen, bolan: lumina Laurea Tullius ap. Plin., languidior noster si quando est Paulus Mart., languida arbor est piri Pall.

2. metaf. (duševno, pri delu) mlahav, medel, šibek, slab(oten), mlačen, ohlapen, neodločen, nedelaven, (v)nemaren, ležeren: quis hoc philosophus tam mollis, tam languidus, tam enervatus probare posset? Ci., senectus non modo languida et iners non est, verum etiam operosa et semper agens aliquid et moliens Ci., languidiore studio in causa fuistis Ci. premlačno (precej mlačno) ste si prizadevali za zadevo, nos etiam languidiores postea facti sumus Ci., neque tam remisso ac languido animo quisquam omnium fuit, qui … C., cum et per coitiones potentiorum iniuria fieret et vis potestatis omnis aliquanto posteriore anni parte languidior ferme esset L., languida auctoritas patrum facta est Plin., oratio multo languidior Q. medlejši, dolgočasnejši, languide agere Petr., cunctanter et languide procedere Col., suos languidius in opere versari iussit C., negant ab ullo philosopho quicquam dictum esse languidius Ci. trdijo, da noben filozof ni izrekel česa medlejšega; subst. languidum -ī, n mlahavost: nihil languidi neque remissi patiebatur S.

lanx, lancis, f („upogib“; prim. dor. λακάνη = at. λεκάνη, λέκος skleda)

1. ploska posoda, plosko torilo, poseb. darilna skleda, darilna posoda, darilno torilo: Pl., Aus., altilium lanx Luc. fr., in lancibus et canistris olusculis nos soles pascere Ci. ep., lancibus reddimus exta V., cumulantque oneratis lancibus aras V., inter lances mensasque nitentes H., l. rotunda H., Amm., caelata O., cava Mart., quadrata Dig., furtum per lancem liciumque concipere Gell. zaradi tatvine formalno opraviti (opravljati) hišno preiskavo (pri sodni hišni preiskavi si je namreč preiskovalec držal darilno torilo k očem); prim.: quaestiones furtorum cum lance et licio Gell., lance et licio dicebatur apud antiquos, quia, qui furtum ibat quaerere in domo aliena, licio cinctus intrabat lancemque ante oculos tenebat propter matrum familiae aut virginum praesentium P. F.; prim. līcium 6.

2. tehnično torilo, tehnična skleda (posoda): virtutis autem amplitudinem quasi in altera librae lance ponere. Terram … ea lanx et maria deprimet Ci., Iuppiter ipse duas aequato examine lances sustinet V., Vespasianus dicitur etiam vidisse quondam per quietem stateram … examine aequo cum in altera lance Claudius et Nero starent, in altera ipse et filii Suet.; pogosto pren.: Ambr., Aug., Arn., Cod. I., vitam aequā lance pensitare Plin., iustum geminā suspendăre lance ancipitis librae Pers., aequā lance servari Dig. na enak način.

3. (= gr. δίσκος) disk, okrogla ali obla (ovalna) plošča iz železa, kamna ali lesa: Amm.

lapis -idis, m (prim. gr. λέπας gola skala, kamen, λεπαῖος skalnat)

1. kamen
a) konkr.: α) alicuius domus fracta coniectu lapidum Ci. z lučanjem kamenja, lapide (lapidibus) percussum esse Ci., lapidibus aliquem cooperire ali obruere Ci. kamenjáti (kamnáti) koga, aliquem lapidibus prosequi Ci., membra, quae debilitavit lapidibus Ci., lapides iaciendos curare Ci., undique in muros lapides iaci coepti sunt C., lapide ictum ex muro perire C., lapide ictus interiit N., eminus glande aut lapidibus pugnare S., fundā lapides mittere L., lapides mittere in aliquem Petr., aliquem lapidibus prosternere Val. Max., ad lapides et arma discurrere T., vehicula ne lapidibus quidem fulta in eodem vestigio quiescebant Plin. iun., ingenti lapidum saxorumque nimbo classem operire Fl., lapidibus pluit L. (prim. lapidat pod lapidō) kamenje dežuje, kamenje pada (z neba), lapides ardentes L. meteorji, meteoriti, izpodnebniki, lapide candidiore diem notare Cat. zaznamovati dan kot srečen (prim. lapillus 2. b)). β) kot snovno ime: l. silex Pl., Ca., L., quadratus (kolekt.) Varr. fr., Cu., Sen. ph. kvadrasto rezani kamni, kvadri, emporium lapide sternere L. mostiti, utrjevati, e lapide naumachiae circum maximum exstruere Suet., e lapidibus templo Iovis Capitolini destinatis filio monumentum exstruere Suet., l. bibulus V. votlič, plovec, vivus Cu. kresilnik, kresilo, kremen, coctilis Sen. ph., durus Plin., structilis Icti. stavbni (gradbeni) kamen, terminalis Amm. mejni kamen, mejnik, primarius Vulg. temeljni (podkladni) kamen; pren. in preg. kamen (podoba ničvrednosti ali brezčutnosti): verberare lapidem Pl. = zastonj se truditi, „bob ob steno metati“, lapides loqui Pl. govoriti hude, neprijetne besede (ki padejo kakor kamen na srce), grobo, osorno govoriti, alterā manu ferre lapidem, panem ostentare alterā Pl. = javno se dobrikati, da bi na skrivnem škodoval, lapides mehercule omnes flere ac lamentari coëgisses Ci. = kamen bi bil omečil, ad eundem lapidem bis offendere Aus. in (elipt.) bis ad eundem Ci. ep. = dvakrat narediti isto napako, ah lapis est ferrumque Tib.; kamen (podoba toposti, neumnosti): neque habet plus sapientiae quam lapis Pl., i, quid stas, lapis? Ter. = ti štor (teslo).

2. occ.
a) mlinski kamen: lapis lapidem terit Pl.
b) mejni kamen, mejnik: sacer l. L., Sen. tr. posvečeni mejnik, cui lapis cessit Lact.
c) miljni kamen, miljnik (pogosto v zvezi z vrstilnimi števniki): sepultus est iuxta viam Appiam ad quintum lapidem N. = 5 rim. milj (7,4 km) od Rima (ob velikih rimskih cestah so stali miljniki na vsakih 1000 korakov; 1000 korakov = 1 rim. milja), intra vicesimum lapidem L., ad sextum lapidem a Vienna Sen. ph., ad quartum lapidem, ultra lapidem tertium Suet., ultra centesimum et quinquagesimum lapidem Plin. iun., quinto lapide castra statuere Iust., ad quartum lapidem ab urbe Aur.; pri T. je beseda lapis včasih tudi izpuščena, npr.: ad duodecimum (sc. lapidem) a Cremona ali promoveri ad quartum a Bedriaco castra placuit T.
d) spominski kamen, spomenik: lapis memoriae Othonis inscriptus Suet.
e) nagrobni kamen, nagrobnik: fac lapis inscriptis stet super ossa notis Tib., ultimus l. Pr.
f) marmorni kamen, marmor: Parius l. V. beli paroški (= z otoka Paros) marmor, Phrygius H. pisani frigijski (= iz frigijskega mesta Sinade (Synnada -ōrum)) marmor (toda: Phrygius lapis Plin. (36, 19, 36) = barvilna prst, prst bárvnica), Numidicus, Thasius Suet.; tudi marmorna(ta) mizna plošča, marmorna stranica: lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H.
g) v pl. kamenčki za masivne pode, masivni šiljáki, masiven pod (tlak): lapides varios lutulentā radere palmā H.
h) dragulj, poseb. biser: gemmae et lapides H., elapsus aure l. O. biser, lapis Eoa lectus in unda Sen. tr., nec niveus lapis deducat aures, Indici donum maris Sen. tr., lapidum gemmarumque fulgor Sen. tr., lapidum causā pecuniae ad externas gentes transferuntur T., adamantis lapidis copia Amm., diademate lapidum fulgore distincto Amm.
i) kamen ali kamnita podnožnica, kamnit podnožnik, kamnit oder izklicevalca (praeco) na suženjskem trgu: atque in eopse adstas lapide, ut praeco praedicat Pl.; od tod: praeter duos de lapide emptos tribunos Ci. javno kupljena = javno podkupljena.
j) Iuppiter lapis Jupitrov kamen, kamena strela (iz kršca), ki so jo (kot Jupitrov simbol) držali v rokah pri prisegi: Iovem lapidem iurare Ci. ep. na Jupitrov kamen priseči (prisegati) = strogo (trdno) (za)rotiti se, strogo (trdno) priseči (prisegati), zakleti (zaklinjati) se.

Opomba: Star. abl. sg. lapī: Enn. ap. Prisc.; star. gen. pl. lapiderum: C. Gellius ap. Char. — Po gr. ἡ λίϑος f: Enn. ap. Non., Varr.

laqueō¹ -āre -ātus (laquear) z opažnim stropom opremiti, večinoma le v pt. pf. laqueātus 3 z opažnim stropom opremljen, opažen: laqueata tecta Enn. ap. Ci. (na istem mestu piše Serv. (in po njem nekateri izdajatelji) lacuata tecta v enakem pomenu), Ci., Lucr. (pri katerem nekateri izdajatelji: laqueata templa), H., Iovis Capitolini magnificum templum non laqueatum auro tectum, sed parietibus totis laminā inauratum L., okrašeno ne bo le z zlatim stropom, ampak bo tudi po stenah v celoti obloženo z zlato pločevino, antra subit, tophis laqueata et pumice vivo O. na oboku okrašeno z grohom (tufom), l. cenationes Suet., domūs Vulg.

Lār² (lār), Lăris (lăris), m

1. lar, pogosteje v pl. Larēs -um, redkeje -ium, m lári, prvotno etruščanski, pozneje tudi rimski bogovi zaščitniki, po ljudskem verovanju duše umrlih prednikov, ki ščitijo dom svojcev. Njihove podobe so stale v mali shrambi (aedēs Larum ali Larium L.) ob ognjišču pri podobah penatov, v hišah bogatašev tudi v posebni kapelici (larārium). Lari so bili tako tesno povezani s hišo, da je niso zapustili, če se je družina izselila, penati pa so odhajajočo družino spremljali. Bogočastje larov je bilo prastaro, preprosto, opravljali so ga z veliko pobožnostjo. Pri vsakem obedu so dobili lari svoj delež v skledicah, pobožni člani družine so jim žrtvovali vsak dan, vsekakor pa ob pomembnejših dneh v mesecu (ob kalendah, nonah in idah), pa tudi sicer ob raznih veselih družinskih dogodkih. Takrat so Rimljani odprli lararium, da so se lahko hišni zaščitniki udeleževali veselega slavja, in so okrasili lare s cvetlicami: tusculum emi hoc et coronas floreas: haec imponentur in foco nostro Lari Pl., si ture placaris et hornā fruge Lares H., ignibus aras excitat hesternumque Larem … laetus adit V. in se zateče k laru, na katerega se je bil obrnil že prejšnji dan, libate dapes, ut … nutriat incinctos missa patella Lares O., reddere antiquo menstrua tura Lari Tib. Lare so imenovali po krajih, katerih zavetniki so bili; predvsem Lares domestici, familiares, privati ali patrii hišni, družinski, rodbinski, domači lari (zaščitniki): O., Tib., Suet., ego sum Lar pater Pl., Lares cubiculi Suet. Glede na to, da varujejo lari svoje varovance tudi zunaj hiše, se imenujejo: Lares viales Pl. potni lari = lari, zaščitniki poti (na poteh), Lares compitales Suet. razpotni lari = lari, zaščitniki razpotij, Lares vicorum Arn. cestni lari = lari zaščitniki cest (na cestah), Lares permarini L. morski lari = lari, zaščitniki na morju, Lares rurales Tib. ali agri custodes T. poljedelski lari = lari, zaščitniki poljedelstva. Ko se je iz rodovne ureditve razvila državna, so začeli častiti nova božanstva: Lares publici državni lari = lari, zaščitniki države, imenovani tudi Lares praestites (O.) ali urbani mestni (rimski) lari = lari, zaščitniki mesta (Rima) in Lares hostiles lari, odbijalci sovražnika (ker so branili sovražniku vstop v Rim); bili so neka višja, grškim herojem podobna vrsta larov. Njim na čast so 1. maja obhajali praznik Larālia laralije; prim.: praestitibus Maiae Laribus videre Kalendae aram constitui O. K tem larom so prištevali Romula, Rema, Tatija in Ako Larencijo (Acca Lārentia), kateri na čast so 23. decembra obhajali poseben praznik, imenovan Lārentālia (larentalije). — Stlat. soobl. Lasēs: Q., Varr. (z abl. Lasibus).

2. meton. lar = hiša, stanovanje, dom, bivališče, ognjišče, večinoma v sg.: ad larem suum (sc. reverti) liceret Ci. ep. domov, l. familiaris Ci. prijazno (lastno, domače) ognjišče, illos binas domos continuare, nobis larem familiarem nusquam ullum esse? S., qui victus acie excessisset, eum ne quis urbe, tecto, mensā, lare reciperet L., larem relinquere L., lare certo (stalnega) gaudere H., avitus apto cum lare fundus H., Capitolia cernens, quae nostro frustra iuncta fuere lari O., deserere larem O. izseliti se, pelli lare O., sine lare Cu., revenire larem suum Ap., abire in larem, revertit ad larem, laris sui defensor Amm.; v pl. (s pomenom sg.) hiša: sub titulum nostros misit avara lares O., habere in castris imaginem quandam larum ac domesticae sedis Iust., inter aras et patrios lares Iust., vertere lares, abiit in lares Amm.; metaf. pesn.
a) ptičje gnezdo: avis in ramo tecta laremque parat O., fluctus … cum rapit halcyones miserae fetumque laremque Val. Fl., sub cerā fovere larem V. panj.
b) filozofska šola: quo me lare tuter H. = kateri filozofski šoli pripadam.
c) središče, bivališče: Romam, imperii virtutumque omnium larem (= sedem) Amm.

Lārīsa ( Lārīssa) -ae, f (Λάρισ(σ)α), Larísa

1. mesto v tesal(ij)ski Pelazgiotidi (jugovzhodni del Tesalije) ob južnem Penejevem bregu (zdaj Larisse): Ci., L., H., Lucan., Iust., Serv. Od tod adj. Lārīs(s)aeus 3 laríški, iz Laríse: Hagesaretus Ci., Coronis O., saltatrix Iust.; pesn. = tesal(ij)ski: Larissaeus Achilles V. = Lar. heros Tert.; pl. Lārīssaeī -ōrum, m: C. ali Lārīsēnsēs -ium, m: L. Larisájci, Lariséni, preb. Larise.

2. Lārīsa Cremastē (Λάρισσα Κρεμαστή) Viseča Larísa, mesto v Ftiotidi (južni del Tesalije) blizu Malijskega zaliva, tako imenovano zato, ker je „viselo“ ob hribu (zdaj razvaline pri kraju, imenovanem Gardhici): L.

3. Lārīsa (Phrīcōnis) (Frikonska) Larísa, sprva pelazgijsko mesto v maloazijski Eolidi ob obali Mizije: Vell., Plin.

4. ime enega izmed dveh gradov mesta Argos: L. Od tod adj. Lārīsaeus 3 laríški: moenia Cat., vertex Stat.

larix -icis, f, le pri Vitr. m (morda s sab. l = d nam. darix iz indoev. kor. *deru-, *doru- (prvotno domnevno) hrast; prim. gr. δόρυ les, kopje, δρῦς drevo, hrast, sl. drva, drevo) macesen: Vitr., Lucan., Plin., Pall., Veg. — Soobl. larex -icis, f: Isid.

Lārs, Lārtis, m (tuj. iz etr. Larth gospod, knez) Lárs (Lárt), naslov ali priimek etrurskih knezov, npr. Lars Tolumnius Ci., L., Aur., Lars Tolumnij, kralj v Vejih, ad Lartem Porsinam, Clusinum regem L., Aremoricus Lars (= Lars Tolumnius) Aus. — Soobl. Lār, Lārtis, m le pri Char.

lasanum -ī, n (gr. λάσανον) posteljna (nočna) posoda, „straniščna školjka“, po drugih pa (pri H.) kuhinjska posoda: pueri, lasanum portantes oenophorumque H., ab hoc ferculo Trimalchio ad lasanum surrexit Petr., omnia foras parata sunt: aqua, lasani (nam. lasana) et cetera minutalia Petr.

latebra (pri pesnikih tudi latébra) -ae, f, večinoma v pl. (latēre)

1. skrivališče, zakótje, zakót(ek), skrivno zavetišče, zatočišče: latebra teli V. mesto v telesu, kjer tiči skrita puščica, skriti prehod (= prestrel, prestrelna rana) puščice, quorum (sc. bellorum) tibi tuta latebra Lesbos erit Lucan., latebra hortorum Sen. ph., iuventus dat poenas latebrae Sil., deformis latebra Aur.; v pl.: ita probe (sc. aurum) in latebris situm est Pl., se non Ponti neque Cappadociae latebris occultare Ci., latebris aut saltibus se eripere C., Argolicae l. V., curvis frustra defensa latebris vipera V., Scyllam caecis cohibet spelunca latebris V., cavas uteri temptare latebras V. trebušno votlino, notranjost trebušne votline, latebrae animae, pectus V. skrivno bivališče duše, prsi, hae latebrae dulces et … amoenae H. ločenost, samotnost, samota, l. ferarum L., O., commutare latebras Suet.; pren.: adhibuit etiam (v govoru) latebram obscuritatis Ci., cum in animis hominum tantae latebrae sint Ci. skrite misli, repetunt caecis obscura latebris verba datae sortis secum O. zaradi skritega pomena nejasne besede, latebra scribendi Gell. nejasna pisava = nejasen (skrivnosten) stil pisanja (razumljiv le posvečencem).

2. meton. (abstr.) skritost: in quibus (sc. balneis publicis) non invenio quae latebra togatis hominibus esse posset Ci. kako bi mogli skriti biti (ostati) ljudje, ki nosijo togo, defectus solis latebraeque lunae Lucr. lunin mrk, latebra imminens exitium differebat T.

3. metaf.
a) skrivališče, zakótje, zakót(ek), zavetje, zavetišče: cum illa coniuratio ex latebris atque ex tenebris erupisset palamque armata volitaret Ci., iocularia et latebras omisit Suet., morum tristium latebrae Amm.
b) (za)kritje, krinka, zagrinjalo, pretveza, izgovor, opravičilo, opravičba, opravičevanje, pripomoček, izhod, „zadnja vrata“: latebra mendacii Ci. fr., latebram habere Ci., latebram quaerere periurio Ci., te mirificam in latebram coniecisti (pri pogovoru o sporni zadevi) Ci., eo mirandum est magis nullam ne in tabellae quidem latebra fuisse absconditam malevolentiam, quae te impugnare auderet Ci. ep. da si niti pod krinko glasovanja noben zlovoljni glas ni drznil skrivaj napasti te, latebras vitiis nox dabit ipsa tuis O., quos sacramenti metus ad huiusmodi latebras compulisset Suet.

Laterium -iī, n Latêrij, podeželsko posestvo Kvinta Cicerona pri Arpinu: Ci. ep.

Latium -iī, n Lácij, italska pokrajina med Tibero in Kampanijo z glavnim mestom Rim (danes Campagna di Roma in del pokrajine, imenovane Terra di Lavoro: Varr., Ci., H., Mel., Plin. idr. Prvotno (tj. pred razdružitvijo Latinske zveze) je obsegala le bivališče Latincev: deželo med Tibero in Pontinskim močvirjem (Latium antiquum V. ali vetus T.), pozneje (po latinski vojni, končani l. 338) pa še novopridobljena ozemlja Rimljanov na vzhodu in jugu: ozemlje Ekvov, Hernikov, Volskov in Avrunkov (Latium novum ali adiectum Plin.); meton. = Latín(c)i: ius Latii T. ali samo Latium (sc. ius) latinsko pravo, pravo Latincev: Latio dato Plin., Latio donati incolae Plin., Latium externis dilargiri T. (prim. Latīnitās 1.). Od tod adj.

1. Latius 3 latínski, lácijski: gens, montes, herba O.; occ. = rímski: annus, duces O., forum (= forum Romanum, kjer so v Rimu potekale sodne obravnave) O., vulnera O. Rimljanov, Latiae facundia linguae O., Latiae Musae Col.

2. Latīnus 3 latínski, lácijski, rímski: verbum Varr. fr., verba Q., lingua Ci., sermo Ci., N., Q., Suet., vertere in Latinum sermonem L. (po)latiniti, prevesti (prevajati) v latinščino, via Latina L., Suet. Latinska cesta (ki se je začela pri Latinskih vratih (porta Latīna) blizu Kapenskih vrat (porta Capēna), L. coloniae Suet. (= ki so imele latinsko pravo, ius Latii), feriae Latinae C., L., tudi (subst.) samo Latinae (sc. feriae) L., idr. praznik Latinske zveze, ob katerem so zavezniki na Alb(an)ski gori žrtvovali lacijskemu ali latinskemu Jupitru (Iuppiter Latiāris); po razdružitvi Latinske zveze so Rimljani prevzeli ta praznik in ga obhajali vsako leto; tibicen Latinus, Latini auctores, praeceptores, orationes Latinae Q., Lat. consuetudo Col., Flavia … Latinae condicionis Suet. ki je imela pravice Latinke, ne Rimljanke, pugiles Lat., Lat. rhetores Suet., verbum (glagol) minus Latinum Hier.; komp.: nihil conditius, nihil Latinius legi Marcus Aurelius ap. Fr., nihil dulcius nihilque Latinius haberemus tuis voluminibus Hier.; superl.: homo latinissimus et facundissimus Hier. Subst.
a) Latīnī -ōrum, m α) Latín(c)i, Lácijci, preb. Lacija: V., L., Iust., Aur. β) imetniki latinskega prava, upravičenci po latinskem pravu (ius Latii, Latinitas): nihil acerbius socii et Latini ferre soliti sunt quam … Ci.; pozneje tudi take občine zunaj Italije, ki so imele latinskemu podobno pravo (prim. Latīnitās 1.): Latini (sc. magistratus) post plebeios, ceterarum Italiae gentium post Latinos T. γ) latinsko govoreči: Q. in pozni pisci. δ) Latini Iuniani osvobojenci po Junijevem zakonu (lex Iunia Norbana iz l. 28 po Kr.): G.
b) Latīnum -ī, n latinščina, latinski jezik, latinsko: convertere in Latinum Ci. ali vertere in Latinum Q. ali vertere ex Graeco in Latinum Plin. iun. ali transferre ex Graeco in Latinum Q. prevesti (prevajati) v latinščino, (po)latiniti.

3. Adv. Latīnē latinsko: id nos Latine gloriosum dicimus Pl., Latine loqui L. govoriti latinsko, Lat. dicere ali loqui (pregnantno) Ci. pravilno (okusno, uglajeno, lepo) latinsko govoriti, Latine dicendi copia Ci. bogastvo latinske zgovornosti, Lat. reddere Ci. ali transferre Q. v latinski jezik prevesti (prevajati), (po)latiniti, Lat. scire Ci. znati latinsko, razumeti latinščino, biti vešč latinščine, naspr. Lat. nescire Tit. fr., Ci., Lat. pronuntiare N., L., Q., aliquem Lat. docere Plin. iun., aliquid Lat. componere Suet., si quid res exigeret, Lat. formabat vertendumque alii dabat Suet., verbum Graecum Lat. enuntiabo Ap., occisum ab se Marium Lat. clamare coepit Front.; komp.: Latinius appellare Hier.; metaf.
a) = jasno: qui plane et Latine loquuntur Ci.
b) = odkritosrčno, pošteno, naravnost, na vsa usta: Latine me scitote, non accusatorie loqui Ci.

4. Latīniēnsis -e latínski: ager Ci., populus, vina Plin.; subst. Latīniēnsēs -ium, m Latín(c)i: Ci. Kot rim. priimek, npr.: Q. Caelius Latiniensis Ci. Kvint Celij Latinienzij (= Latinski).

5. Latiālis -e lácijski, latínski: populus O., Iuppiter Latialis Lucan. lacijski (latinski) Jupiter, predstojnik in zavetnik Latinske zveze (gl. zgoraj feriae Latinae), sermo Plin.; pesn.: Lat. caput Lucan. = aedes Iovis Latialis.

6. Latiāris -e (starejša obl. za Latiālis, e) lácijski, latínski: collis Varr., Iuppiter Latiaris (= Iuppiter Latialis) Ci., L., Plin., Lact., quidam eum (Caligulam) Latiarem Iovem consalutarunt Suet., regnum Aug., doctrina Macr. Od tod
a) adv. Latiāriter (po) latinsko: peplo circa umeros involuto Latiariter tegebatur M., Latiariter effari M., te Latiariter sonantem Sid.
b) subst. Latiar -āris, n lacijar, praznik lacijskega (latinskega) Jupitra: Ci. ep., Macr.

Latmus -ī, m (Λάτμος) Látmos, gora v Kariji pri Miletu, na kateri je Selena (Luna) poljubila spečega Endimiona: Ci., Mel., Plin. Od tod adj.

1. Latmius 3 látmoški, látmijski: saxa O., Cat., Endymion O. = Latmius venator Val. Fl.

2. Latmiadēus 3 látmoški, látmijski: carmen M.

Latobīcī (Latovīcī) -ōrum, m (Λατόβικοι) Latobíki (Latovíki), ljudstvo v Panoniji (Pannonia superior) s pomembnejšima naselbinama Praetorium Latobicorum (zdaj Trebnje) in Municipium Latobicorum, kasneje Neviodunum (zdaj Drnovo pri Krškem): Plin.

latrō² -ōnis, m (indoev. kor. *lē(i)- podeliti (podeljevati), da(ja)ti; prim. gr. λάτρον plača, mezda, λατρεύς, λάτρις mezdnik, λατρεία služba za mezdo, mezdno delo, λατρεύω služim za mezdo, λήιον setev, žitno polje, ἀλήιος neimovit)

1. najeti služabnik, najemnik, mezdnik, plačanec, najemniški vojak, spremljevalec, telesni stražar: Enn., nimis lepide de latrone Pl., ut latrones quos conduxi hinc ad Seleucum duceret Pl., latrones dicti, qui conducebantur; ea enim merces Graece dicitur λάτρον Varr.; metaf. vojak = kamen, figura pri šahu (= kmet) ali vojaški igri, ki predstavlja vojaka (= miles): cautaque non stulte latronum proelia laudat O., sic vincas … vitreo latrone clusos Mart., insidiosorum si ludis bella latronum, gemmeus iste tibi miles et hosti erit Mart.

2. (vojak) plenilec (ki se vojskuje neupravičeno in na svojo roko, npr. kot državljan zoper državo), pirat: ab Liguribus, latronibus verius quam hostibus iustis L., adversus latronum magis quam hostium excursiones L., multitudo perditorum hominum latronumque convenerat C., ut potius privato paucorum et latronum quam regio consilio susceptum bellum videretur C., latro gentiumque vastator Sen. ph. (o Aleksandru Velikem); z gen.: tu omnium gentium, quas adisti, latro es Cu.; od tod = ropar, (cestni, gozdni) razbojnik, bandit, nepridiprav, tolovaj, rokovnjač, malopridnež, malopridnik, zasednik, klatež, potepuh: Auct. b. Hisp., Suet., Amm., non semper viator a latrone, non numquam etiam latro a viatore occiditur Ci., nunc iter expediti latronis cum Milonis impedimentis comparate Ci., latrones, viarum obsessores Ci., plenus latronum locus Ci., ut iugulent hominem, surgunt de nocte latrones H., ne quis fur esset neu latro H., maximus latronum dux Val. Max., XX milia latronum erant Cu., latronibus circumventum defendo Sen. ph., improbus l. Ph. (o volku); z gen.: servatorum meorum latro Cu. morilec.

3. lovec, oprezovalec, prežač, ki zveri zalezuje iz zasede: leo … latronis impavidus frangit telum V. — Kot rim. priimek Latrō -ōnis, m Látron, npr. M. Porcius Latrō Mark Porcij Latron, Hispanec, govornik in retor za časa Avgusta: Sen. rh., Q. Od tod adj. Latrōniānus 3 Latrónov: color Sen. rh.

lātrō¹ (pri poznejših pesnikih lătrō) -āre -āvī -ātum (prim. lāmentum)

I. intr.

1. (o psih) lajati: Suet. fr., quod si luce quoque canes latrent Ci., cum iam (sc. canes Molossi) latrant Lucr., l. pro re domini Ph., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., multum latrante Lycisca (psica) V., ingens ianitor antro aeternum latrans V., exoranda canis tria sunt latrantia colla Pr.; impers.: scit, cui latretur O.; subst. pt. pr. lātrāns -antis, m lajavec, bevskač, bevskalo, ščevkalec = pes: Ph., in inmeriti fatum latrantis O., ille (sc. aper) … latrantes dissipat ictu O., quicquid enim a nobis acceperat de cena, latranti sparserat Petr.

2. metaf.
a) (o ljudeh, zlasti slabih govornikih in jezikačih) lajati = revs(k)ati, rentačiti, zadirati se, zmerjati, jeziti se na koga, ujedati se, razburjati se, kričati, dreti se, hrumeti: latrant enim iam quidam oratores, non loquuntur Ci., ad clepsydram l. Ci., miserque rumperis et latras H. rentačiš, da bi skoraj počil, quos (sc. Cicero) ait latrare, non agere Q.
b) pesn. (o abstr. in stvareh) besneti, rohneti, rojiti, bučati: Cl., animus cum pectore latrat Enn., undae latrantes V. ali latrantes undae Sil. bučeči, stomachus latrans H. kregajoča se (= zavijajoča) čreva, curae latrantes Petr., latrant praecordia tactu Stat. —

II. trans.

1. (za)lajati na koga, nad kom: Gell., Aur., etiam me meae latrant canes? Pl., senem … adulterum latrent Suburanae canes H., venaticus … cervinam pellem latravit in aula H.; v pass.: latrari a canibus Plin., non latrari a cane membranam a secundis canis habentem leporis fimum vel pilos tenentem Plin.

2. metaf. (o ljudeh)
a) lajavo izgovoriti (izgovarjati, izustiti, reči, povedati, deti), (o)glasiti se, (o)zmerjati, (o)psovati: si quis opprobriis dignum latraverit H., latrat … in toto verba canina foro O., magnas latrantia pectora curas Stat.
b) glasno in silovito zahtevati: nonne videre nil aliud sibi naturam latrare, nisi ut … ? Lucr.

latrunculus -ī, m (demin. latrō²)

1. najemniški vojak, mezdnik: Vulg.; metaf. vojak = vojaka predstavljajoči kamen na šahovnici ali pri vojaški igri (prim. latrō2 1.): latrunculis ludere Varr., Sen. ph., Plin., Vop.

2. (vojak) plenilec (kakor latrō2 2.): Vop.; od tod (cestni) ropar, razbojnik (naspr. hostis): Paul. (Dig.), Ulp. (Dig.), res in Sardinia cum mastrucatis latrunculis a propraetore una cohorte auxiliaria gesta Ci.