Franja

Ogulnius -iī, m Ogúlnij, rim. rodovno ime. Poseb. znani so:

1. M. Ogulnius Mark Ogulnij, poslanec v Etrurijo l. 210, padel l. 196 v bojih z Bojci: L.

2. M. Ogulnius Gallus Mark Ogulnij Gal, pretor l. 182; L.

3. Q. Ogulnius Gallus Kvint Ogulnij Gal, tr. pl. l. 300, predlagatelj zakona lex Ogulnia, s katerim je bil plebejcem omogočen dostop do svečeniških služb, l. 296 kurulski edil, vodja deset(er)ih poslancev v Epidaver, l. 273 poslanec na dvor Ptolemajcev, l. 269 konzul s Fabijem Piktorjem, l. 257 diktator: L.

olīva -ae, f (izpos. iz gr. ἐλαί[Ƒ]α)

1. olivna jagoda, oliva: Pl., Col., Plin. idr., lecta de ramis H.

2. bot. oljka: Ci., H., olivae ramus V. ali ramulus Col. oljčna vejica, oljkovina, fronde et olivā comptus V. (ἓν διὰ δυοῖν) oljčno listje.

3. meton.
a) oljčna vejica, oljkovína (óljkovina): O., flavā caput nectentur olivā V.; metaf.: undique decerptam fronti praeponere olivam H.
b) pastirska palica iz oljkovine: Damon incumbens tereti olivae V.

Opomba: Oljčne vejice so znamenje miru in plačilo za zmago.

olma -ae, f bot. ólma (tako so Daki (Dačani) imenovali rastl. ebulum): Ap. h.

Olympia -ae, f (Ὀλυμπία) Olímpija, Zevsu posvečena pokrajina v Elidi pri Pizi ob Alfeju, z gaji, žrtveniki, poslopji, zlasti s krasnim Zevsovim svetiščem, v katerem je stal sloveči Zevsov kip, ki ga je izdelal Fidija, prizorišče olimpijskih iger: Varr., Ci., L., Corn. — Od tod adj. Olympiacus 3 (Ὀλυμπιακός) olímpijski: Iust., Suet., palma V. ali Olympicus 3 (Ὀλυμπικός): Sen. tr., pulvis H. ali Olympius 3 (Ὀλύμπιος): L., Mel., Plin., Vitr., Iuppiter Olympius Ci. idr., ludi Olympii Plin.; subst. Olympius -iī, m Olímpijski, častni priimek znamenitih mož, npr. Perikla: Plin., Val. Max., na novcih tudi rimskih cesarjev, npr. Hadrijana, Komoda idr.; Olympium -iī, n Olímpij = svetišče olimpijskega Zevsa (Jupitra), potem tudi sicilsko mestece s svetiščem tega boga: L., Vitr.; Olympia -ōrum, n (sc. certamina ali sollemnia, gr. τὰ Ὀλύμπια sc. ἱερά) olímpijske bojne igre, olímpijske tekme: Olympiorum sollemne ludicrum L., ad Olympia proficisci Ci., Olympiorum victoria Ci., Olympia vincere Enn. ap. Ci., Vitr. zmagati na olimpijskih (bojnih) igrah = gr. Ὀλύμπια νικᾶν, tako tudi: Olympia magna (v nasprotju z manjšimi igrami, ki so potekale kje drugje) coronari H. na olimpijskih igrah. —

2. subst. Olympias -adis, f (Ὀλυμπίας) olimpiáda, doba štirih let; po preteku teh so znova obhajali olimpijske igre; od tod grško štetje let, ki se začenja z letom 776: Ci., Vell.; pesn. = petletje, petletna doba: Mart., in Scythiā nobis quinquennis Olympias acta est O.; Olympiēum -ēī, n (Ὀλυμπίειον) Olimpiêj(on) = svetišče olimpijskega Zevsa: Vell.; Olympionīcēs -ae, m (Ὀλυμπιονίκης) olimpioník, olimpijski zmagovalec, zmagovalec na olimpijskih igrah: Ci.; atrib.: Olympionicae equae Col. kobile zmagovalke na olimpijskih igrah.

ōminor -ārī -ātus sum (ōmen1)

1. vedeževati, prerokovati, napoved(ov)ati: Plin. iun., Vell., melius, quaeso, ominare Ci., o. felix faustumque imperium L., naves rediere velut ominatae (z ACI) L. kakor da so slutile.

2. govoriti, povedati (in pri tem uporabljati besede, ki pomenijo srečo ali nesrečo), voščiti, (za)želeti, voliti komu kaj: o. horreo L., groza me je izgovoriti usodno besedo, male ominatis (zlokobnih) parcite verbis H., clamor Galbae prospera ominantium Suet.

o-mittō -ere -mīsī -missum (nam. *ommittō iz ob-mittō)

1. proč zagnati, odvreči (odmetavati), pustiti (puščati), spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), od sebe, stran izpustiti (izpuščati): arma L., pila C., genua Pl., habenas T., omitte me Ter. pusti me v miru, omitte mulierem Ter., o. animum Pl. dušo spustiti = umreti; occ.: o. maritum T. zapustiti.

2. metaf.
a) popustiti (popuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, slovo da(ja)ti, odpoved(ov)ati se čemu: Ter., Varr. fr., curam provinciarum N., pietatem et humanitatem, voluptates, timorem Ci., spem Iust., Pompei sequendi rationem C. ali navigandi in Aegyptum consilium L. opustiti (svoj) sklep, obsidionem C. (za)ustaviti, ducum officia Iust., omnibus rebus omissis O. potem ko so vnemar pustili vse drugo, omissis hostibus Iust. ne da bi se zmenil za sovražnike, scelus impunitum o. L. pustiti nekaznovan, ne kaznovati, v enakem pomenu tudi: noxiam o. Ter., nihil inexpertum o. Cu. vse poskusiti; z inf. nehati: Iust., omittatis recordari Ci., omitte mirari opes Romae H., omittat urgere Ci. naj neha tiščati (pritiskati) na nas = naj ne tišči več v nas, iam omitto iratus esse Pl. zdaj se nočem več jeziti; non o. s quominus ne opustiti (opuščati), ne zamuditi (zamujati) (z inf.): hostis non omissurus, quominus expeditus incompositos in agmine aggrederetur T.; occ. α) v neprid (škodo) pustiti (puščati), zamuditi (zamujati), ne izkoristiti (izkoriščati), ne izrabiti (izrabljati): tempus C., occasionem Ci., navigationem Ci. ep. β) izpred oči (iz vida) spustiti (spuščati): hostem, Galliam L.
b) ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne gledati na kaj, ne vzeti (jemati) v poštev (misel), preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati: innumerabiles viros, illa vetera Ci., pleraque differat et praesens in tempus (za zdaj) omittat H., o. de reditu ali de me (sc. dicere) Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek ut … omittam ne glede na ..., da molčim o ...: ut omittam Philippum N., ut omittam cetera, quae … Ci., ut omittam, quod … certe Lact.; z odvisnim vprašalnim stavkom: omitto, quid fecerit Ci. — Od tod adj. pt. pf. omissus 3 nemaren, neskrben, malomaren, brezbrižen: animo esse omisso Ter., ne ab re sint omissiores paulo Ter. da ne bi bili pri zadevi preveč malomarni.

onager ( onagrus: Varr.) -grī, m (izpos. ὄναγρος)

1. divji osel (čisto lat. asinus ferus): V., Col., Plin., Petr., Mart., Suet., Cels., Vulg.

2. metaf. ónager, metalnica, s katero so metali kamenje: Veg., Amm.

onyx -ychis, acc. sg. -ycha, acc. pl. -ychas, m in f (gr. ὄνυξ noht) od tod meton. (zaradi svetle barve)

1. f óniks, rumenkast poldragi kamen z belimi in rdečimi progami, iz katerega so starodavniki izdelovali kameje: Plin., Vulg.

2. f óniks, alabáster, rumenkast marmor kot material za izdelavo
a) najrazličnejših posod: Plin.
b) talnih plošč: totāque effusus in aulā calcabatur onyx Lucan., calcatusque tuo sub pede lucet onyx Mart.; meton. alabástrna posodica kot mazilnica ali dišavnica (stekleničica, pušica za dišave): nardi parvus onyx H. steklenička z nardovim oljem, o. murreus Pr.; fem. pri Mart. — Soobl. onychus -ī, m alabástrna posoda kot nočna posoda: Lamp.

3. óniks, školjka iz vrste pokrovač: Plin.

opera -ae, f (opus)

1. delo, trud, prizadevanje, težnja, delavnost: linguā factiosi, inertes operā Pl., mercennariorum operae, non artes emuntur Ci., nusquam nec opera sine emolumento nec emolumentum sine impensā operā L., res multae operae C. zelo težavna, naporna, operam fortium virorum edere L. izkaz(ov)ati se za hrabre može, homines in operas mittere Ci., operam perdere ali ludere Kom. (gl. ta glag.) ljudem da(ja)ti delo in zaslužek, permultum operae consumere Cu. veliko si prizadevati, koga stati veliko truda, (omnem) operam in aliquā re consumere (ponere, locare) Ci. ali operam insumere L., satis operae insumere in aliquā re T. (Dial.) ali operam conferre in rem Ci. (na vso moč) truditi se, prizadevati si za kaj, napenjati se s čim, pri čem; lahko tudi operam sumere z zahtevnim stavkom: Ci. ali z inf.: Pl. ali z ad in gerundijem: Pl.; poseb. pa operam dare alicui rei truditi se, prizadevati si, pečati (ukvarjati, baviti) se s čim, gojiti kaj, svoje delo (svoje moči) posvetiti (posvečevati) čemu: Q., Hier., palaestrae L., N., rei familiari N., amori Ter., valetudini Ci. paziti na svoje zdravje, sermoni Ci. razgovor začeti, liberis Ci. otroke roditi, rei quaerendae Pl., legibus condendis L., fidibus tractandis Val. Max.; z zahtevnim stavkom = truditi se za kaj, delati kaj, pri čem, gledati, da (da ne): Pl., Ter., L., C., Ci. idr.; tudi s samim cj.: Varr., Plancus ap. Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: dare operam, qui istum amorem ex animo amoveas Ter.; z inf.: Lucr., Aug. idr., scire Ter.; enakega pomena kot operam dare so tudi rekla operam addere (navāre, insumere, tribuere) alicui rei (gl. te glag.); od tod datā operā Caelius in Ci. ep. ali deditā operā Ci., operā consultā Gell. nalašč, namenoma, hôtoma, hoté, s premislekom, premišljeno, opera est mihi Pl. trudim se, prizadevam si, ipse purpurum, amici operas (sc. dabant) Ci. so dodajali svoje delo, so ga obdelovali, est operae pretium (z inf.) Enn. fr., Ci. idr. vredno je truda (dela), vredno je, da, non operae est (z inf.) L. ni vredno truda (dela), trud (delo) se ne izplača, ni vredno, da, operae pretium facere L. storiti kaj, kar je truda (dela) vredno, kar se komu izplača, pridobiti si uslugo, operae pretium habere L. imeti plačilo za svoj trud, trud (delo) se komu izplačati; meā (tuā, suā, alicuius) operā Ter., Ci., L., N. na moje (tvoje, ...) prizadevanje, po mojem (tvojem, ...) trudu, z mojo (tvojo, ...) pomočjo, po meni (tebi, ...), pa tudi: po moji (tvoji, ...) krivdi; unā operā Pl. ali eādem operā L. z enim (istim) delom, obenem.

2. occ.
a) prizadevanje, skrb za druge = služba, službovanje, usluga, pomoč: esse in operis societatis Ci. v službi biti pri družbi, opravljati posle za družbo, poslovati, operas dare pro magistro Ci. biti za podravnatelja, operam alicui dicare Pl., Ter. narediti uslugo komu, operas reddas Musis Ci. povrni Muzam usluge, povrni Muzam za vse, s čimer so ti ustregle, suo sumptu operae rei publicae praebere L. služiti državi, delati za državo, eorum operae pretium facere L. dostojno ceniti (spoštovati, upoštevati) njihovo službovanje (zasluge), nulli defuit eius opera N., denegare operam rei publicae L., o. forensis N., imperatoris opera desideratur N. pogreša se poveljnikova podpora, operam praestare in re militari C. vojno (vojaško) službo opravljati, exigere (zahtevati, lastiti si) operam alicuius ali ab aliquo Ci., Vell., alicuius operā uti bonā (singulari) in aliquā re C., Vell. dobre (posebne) podpore biti deležen od koga v (pri) čem, illorum operā consilioque uti Ci. biti deležen njihove podpore v besedah in dejanju, operam suam polliceri S., Vell.; poseb. operam dare alicui (rei) α) na uslugo biti, pomoči (pomagati), ustreči (ustrezati), narediti (delati) uslugo komu, del(ov)ati komu v prid: amico Kom., fideliter suo veteri domino Pl., imperatori operam date C., alicui operam dare egregiam Ci. izvrstno služiti komu. β) (u)streči komu s poslušanjem, gledanjem = pazljivo prisluhniti (poslušati) ali (po)gledati koga (kaj), da(ja)ti se komu poučiti (poučevati): alicui Pl. ali sermoni alicuius Ci., dicendi magistro Suet., dies multos … ludis adsiduas dederunt operas Lucr., benigne operam detis ad nostrum gregem Pl., dabant assidue phonasco operam Suet. γ) (o sodniku in pomoči pred sodiščem) kako stvar vzeti (jemati) v svoje roke, preisk(ov)ati, poravna(va)ti, nakloniti (naklanjati) komu pomoč, biti komu v pomoč, pomoči (pomagati) pred sodiščem: Ter., iudicem operam dare sibi constituisse eo die Ci. ep., in foro operam amicis da Pl. δ) streči čemu (komu) s svojo navzočnostjo = služiti, opravljati, oskrbovati, skrbeti za koga, kaj, vršiti: auctioni Ci., rebus divinis Ci., L. službo božjo, funeri Ci. biti pri pogrebu, udeležiti se pogreba, iti za pogrebom, tonsoribus Suet. da(ja)ti se (o)briti.
b) bogoslužno dejanje, bogoslužje, žrtvovanje, žrtev: solvo operam Dianae Afr. ap. Non.

3. meton.
a) dnina, dnevno delo: quaternis operis Varr., puerilis una opera Col.
b) čas, prosti čas, priložnost: deest mihi opera Ci. nimam časa, ne utegnem, est mihi operae L. utegnem, imam čas, ustreza mi, non operae est (mihi) L. nimam časa, ne utegnem, ni me volja, nočem (toda: operae non est Pl. (Merc. 917) ne sme se zgoditi), si operae est auribus Pl. če ušesa utegnejo, nec Hannibali in tanto discrimine rerum operae esse legationes audire L.
c) dejanje (naspr. consilium): operā expertus Pl., ista delicta te experiri et operis et factis volo Pl., ut neque amicis neque etiam alienioribus operā, consilio, labore, desim Ci., alicuius operā et consilio uti Sulpicius in Ci. ep.; konkr. = opus delo: operae araneorum Pl. pajčevine; toda: exstabit opera peregrinationis huius Ci. (Ep. ad Attic. 15, 13, 6) pokazala se bo pisateljska delavnost na tem potovanju.
d) delavec, dninar, hlapec, pomočnik: accedes opera agro nona Sabius H. kot deveti hlapec, unius operae tactu Vitr.; večinoma pl.: Col., Suet., operae fabrorum Ci., operae mercennariae Ci. mezdniki, dninarji; occ. (najeti) pomagač (pri kakem napačnem dejanju): erat mihi contentio cum operis conductis Ci., operarum suarum gladii Ci., operae theatrales T. najeti gledališki ploskači.

operor -ārī -ātus sum (opus)

I. intr.

1. ukvarjati se, baviti se, pečati se s čim, opraviti (opravljati) kaj, delo (opravilo) imeti, delati; z dat. commodi: Col., Tib., Icti. idr., scholae operatus Q., studiis Dianae O., suboles liberalibus studiis operata T., connubiis arvisque novis operata iuventus V. s sklepanjem zakonov in razdelitvijo zemljišč, miles caedendis materiis operatus T. s sečnjo stavbnega lesa; z in z abl.: in agro Icti., in cute curandā H., in excolendo iure amicitiae Val. Max.; abs.: seniores intus operantur Plin.; subst. operantes graditelji utrdb, okopov, okopniki: operantium clamor T.; operati rudarji: rimae … opprimunt operatos Plin.

2. occ. kot relig. t.t. opravljati kako bogoslužno opravilo, darovati, opravljati daritev, žrtvovati, božanstvu služiti: Tib., Sil., Afr. ap. Non., Non., Lact. idr., Cynthia iam noctes est operata decem Pr., sacris operatus L., superstitionibus L. opravljati praznoverske običaje, Libero patri Cu., iustis operata divis H., sacra refer Cereri latis operatus in herbis V., aliis (sc. prodigiis) procurandis prope tota civitas operata fuit L. s spravnimi daritvami drugih (nesrečnih znamenj) so imeli opravek skoraj vsi državljani, skoraj vsi državljani so opravljali pokoro, operatus in arvis V. žrtvujoč po lokah, vidit se operatum T. videl se je (v snu) žrtvujočega; od tod darovati = vbogajme da(ja)ti, da(ja)ti miloščino, podariti (podarjati): Cypr. idr. Eccl.

3. metaf. (o neživih stvareh) delovati, učinkovati: quod (sc. venenum) cum minus operaretur Lamp., pactum non debere ad sui dispendium operari Cod. I. —

II. trans.

1. obdelovati: quanti operantur terram et exercent vomere Hier.

2. izdel(ov)ati, (na)pisati: Graecam scripturam Aug.

3. vršiti, izvršiti (izvrševati), storiti (delati), zakriviti: iustitiam Lact., scelus Vulg., miracula Ambr. — Od tod

1. adj. pt. pr. operāns -antis v komp. in superl. (z adv. v komp. operantius) delujoč, dejaven, učinkovit: bonitas operantior Tert., operantius esse sinapi tritum Cael., clysteres operantissimi Cael., aridas vaporationes operantius mederi quam cataplasmata Cael.

2. adj. pt. pf. operātus 3 v komp. delujoč, dejaven, močan: operatior fallaciae vir Tert.

opi-fex -icis, m in f (opus in facere)

1. „delotvornik“, izdelovalec (izdelovalka), delavec (delavka), ustvarjalec (ustvarjalka), stvarnik (stvarnica); večinoma atrib.: carinae H. (o Evropi), deus o. mundi Ci., rerum O. stvarnik vsemirja (sveta, vesolja), natura Plin. ustvarjajoča, tvorna, ustvarjalna, silvestres apes opifices magis Varr. so bolj delavne; o stvareh: sanguis ille opifex Gell. tista redilna snov, o. calor Lact., splendor o. Ap., fraus fallendi versuta o. Prud.; metaf.: o. verborum Ci. tvorec besed, besedotvornik, persuasionis opifex callidus Amm. ki je mojstrsko znal zvito pregovarjati, esse rhetoricen persuadendi opificem Q. mojstrica v umetnosti pregovarjanja (prepričevanja); pesn. z inf.: o. (mojster) strepitum fidis intendisse Latinae Pers.

2. occ. rokodelec, (upodabljajoči) umetnik: opifices atque servitia S., institores opificesque L., opificum antelucana industria Ci., o. ferri Aur., opificis socius Macr. pomočnik.

Opilius -iī, m Opílij, rim. priimek. Poseb. znani so

1. Aurelius Opilius Avrelij Opilij, gramatik in pisec: Suet.

2. Aurelius Opilius Avrelij Opilij, zdravnik: Plin.

3. M. Opilius Severus Macrinus Mark Opilij Sever Makrin, rim. cesar: Eutr.

opīniō -ōnis, f (opīnārī)

1. domneva(nje), mnenje, dozdeva(nje), misel, prepričanje, vera: T., Q., Plin. iun., Col., Cels. idr., (penitus) insita, falsa, mala, vetusta Ci., non re ductus es, sed opinione Ci.; s subjektnim gen.: opinione omnium vulgi Ci.; z objektnim gen.: impendentis mali Ci. slutnja, eius diei C. o uspehu tega dneva, deorum Ci., pa tudi: de diis Ci. (po)misel, predstava. Poseb. rekla: kot vrinjeni stavek: ut opinio mea fert (est) Ci., Col. po mojem mnenju, venit mihi (adducor) in opinionem N. začenjam domnevati, prihaja mi na misel, adducere aliquem in eam opinionem, ut … Ci. pripeljati koga do tega mnenja, rem in eam opinionem adducere, ut … Ci. zbuditi mnenje, praebere opinionem timoris C. navidezno kazati strah, opinione timoris C. z navideznim strahom, pretvarjajoč se, da se bojijo, speciem atque opinionem pugnantium praebere C. navidezno zbujati mnenje, kakor da se bojujejo (da so bojevniki), subire duarum rerum opinionem L. izpostaviti (izpostavljati) se dvojni sodbi, in eam opinionem Cassius veniebat finisse bellum Caelius in Ci. ep. na Kasija je začel leteti (padati) sum, Kasija so začeli sumiti, tenet vicinitatem opinio tamquam … Suet. soseščine se drži prepričanje, (češ) da ...; occ.
a) pričakovanje, nada, up(anje): T., vicit opinionem meam Ci.; z objektnim gen.: trium legionum C. upanje, da bo dobil tri legije; s subjektnim gen.: pro Thrasybuli opinione N. kakor je Trazibul pričakoval, praeter opinionem Ci., N. ali contra opinionem (omnium) C. ali ultra opiniones omnium Iul. Val. iznenada, (povsem) nepričakovano, proti pričakovanju, contra opinionem meam Plin. iun., opinione celerius Ci. hitreje, kot se je pričakovalo, celerius omnium opinione Auct. b. Alx. kot se je sploh pričakovalo, tako tudi: opinione citius, pulchrior (pulchrius) Varr. ap. Non., Pl., Ci. ep. kot kdo pričakuje (se pričakuje, se je pričakovalo).
b) domišljija, dozdevek, blodnja, blodna misel, sum(nja): vanae religionis Cu., laetitio et libido in bonorum opinione versantur Ci. slonita na domišljenih dobrinah.

2. mnenje drugih o kom, (dober ali slab) glas, (dobro ali slabo) ime, predsodek, sloves, slava: o. et fama T. (Dial.), cupidi opinionis Q., tantae opinionis esse, ut … Sen. rh., magna est hominum opinio de te Ci. svet plemenito misli o tebi, opinionem afferunt populo (z ACI) Ci. vcepljajo narodu ugoden predsodek; s subjektnim gen.: o. Galliae C. mnenje Galcev (o Rimu), contra opinionem militum C. v nasprotju z dobrim mnenjem vojakov, nasprotno dobremu mnenju vojakov (o Cezarju); z objektnim gen.: nimia ingenii opinio N., equitum opinio singularis est C. konjeniki so na prav dobrem glasu, propter eximiam opinionem virtutis C., maximam virtutis opinionem habere C. ali summam habere iustitiae … opinionem C. na daleč slovi zaradi svoje kreposti (pravičnosti), na daleč slovi kot kreposten (pravičen) mož, virtutis opinionem capere C. pridobiti si, malignitatis opinionem vereri T. (Dial.), ne invidiae et ingrati animi adversus clarissimum civem opinionem habeat L. da ne bi bil na slabem glasu (da ne bi bil razvpit) zaradi zavisti in nehvaležnosti do najsijajnejšega državljana, da ne bi veljal za zavistnika in nehvaležneža do najsijajnejšega državljana; occ. govorica, glas: opinio erat edita in vulgus C. govorica se je bila raznesla, divulgatā opinione tam gloriosae expeditionis Iust., opinio exierat L., (exiit Suet.) (z ACI) razširila se je govorica, opinionem serere (z ACI) Iust. glas (govorico) sprožiti (sprožati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati).

op-pūgnō¹ -āre -āvī -ātum (ob in pugnāre)

1. boriti (bojevati) se zoper koga: quorum acerrimo concursu cum magnam partem diei esset oppugnatum N. so se bojevali drug proti drugemu (po nekaterih izdajah esset pugnatum).

2. kot voj. t.t. (naspr. defendere) naskočiti (naskakovati), (naskakovaje) oblegati, navaliti (navaljevati) na, pritisniti (pritiskati) na (mesto, trdnjavo idr.), napasti (napadati): consiliis ab oppugnandā urbe ad obsidendam versis L. (prim. oppugnatio), o. urbem non coronā, sed operibus L., oppidum Ci. ep., castellum Iust., castra, locum munitum C., Spartam, Chium (mesto) N.; pa tudi: Aegyptum N. ali Macedoniam L. napasti, udariti na; abs.: ut una semper pars (sc. exercitūs) … oppugnaret L. nadaljevati naskakovanje (obleganje); pren.: quae res aperte petebatur, ea nunc occulte cuniculis oppugnatur Ci.

3. metaf. koga (kaj) napasti (napadati), pestiti, spodbi(ja)ti, nasprotovati, boriti se zoper koga (kaj): clandestinis consiliis nos oppugnant Ci., aliquem aperte pecuniā Ci., rem Ci., aequitatem verbis Ci.

Opomba: Star. inf. pf. oppugnassere: Pl.

ops, opis, f, nom. in dat. sg. le kot nom. propr., gen. pl. opum (prim. skr. ápnas pridelek, donos, izkupiček, imetek, gr. ὄμπνη živež, žito, bogastvo, imetje, ὄμπνιος obilen, lat. opulentus, opiparus, opitulus, Opsci, Osci (gr. Ὀπικοί = Bogati(ni), Kmetje (?))

I. sg. in pl.

1. = opera prizadevanje, služba: opis pretium Enn.

2. moč, sila, zmožnost, zmogljivost, premoženje: quacumque ope possent, vim propulsarent Ci., omni ope … iuvare quempiam Plin. iun., omni ope anniti (eniti), ut … L. ali omni ope et operā eniti, ut … Ci. ali summā ope anniti, ut … Gell. ali summis opibus adnisi, ut … L. (tako tudi summis ali omnibus opibus, ex summis opibus pri raznih glag. Plin.) ali omni ope niti, ne … S. ali pro se quisque viri summa nituntur opum vi V. ali omnibus viribus atque opibus resistere Ci. na vso moč, na vse pretege, grates persolvere dignas non opis est nostrae V. ni v moji moči, ni mi moči, ne morem, arbor habebit opes O.

3. sg. pomoč, okrepitev, podkrepitev, podpora: Pl., L., Plin. iun., Stat., Suet., Fl. idr., opis indigere N., Ci., opis haud indiga nostrae V., sine ope divinā C., opem dare O. ali ferre (alicui) Ci., N., O. (prim. opitulor) ali affere O. (komu) pomoči (pomagati), opem ab aliquo petere Ci.; redko pl.: alienarum opem indigens N., sine hominum opibus et studiis Ci. —

II. pl.

1. denarna pomoč, denar, denarstvo, denarništvo, denarni sistem, finance, zaklad(i), premoženje, imetje, bogastvo: Enn. ap. Ci., V., H. idr., regiae Ci., homo parvis opibus et facultatibus praeditus Ci., Sicilia floret opibus et copiis Ci., spes opesque ali spes atque opes vitae meae Pl. moj up in moja sreča, ruris opes O., urbium opes exhaurire L. bogata mesta (o)pleniti, (o)ropati, attritis opibus T. ob oslabelem denarnem sistemu = ob finančnem neredu, opes (sijaj, razkošje) amovento Ci., adstante ope barbaricā Poeta ap. Ci. trojansko bogastvo.

2. (velik) vpliv, veljava, veljavnost, moč, mogočnost: Lacedaemoniorum opes concussit N., omnes Catilinae opes concidēre Ci., opes Gallorum frangere L., opes affectare L., opes violentas et minime ferendam potentiam concupiscere Ci.

3. vojna (vojaška) moč, bojne čete, vojska, armada: regiis opibus praefuturum N., Pontus regiis opibus vallatus N., exigua manus tantas opes prostravit N. —

III. pooseb. (nom. propr.) Ops, Opis, f Óps, boginja zemlje in rodovitnosti, obilnosti in bogastva: Varr., Ci., O., Macr.; ad Opis (sc. aedem na Kapitoliju) Ci. — Soobl. Opis -is, f: Hyg. — Od tod Opālia -ium, n opálije, praznik boginje Ops, ki so ga praznovali 9. decembra: Varr., Macr.

optimās -ātis (optimus) k najboljšim spadajoč, eden izmed najboljših, plemenitaški, plemiški, aristokratski, bojárski: res publica ex tribus generibus illis, regali et optimati et populari (iz monarhije, aristokracije, demokracije = samovlade, vladavine plemstva, vladavine ljudstva) confusa modice Ci., matronae optimates Enn. in Ci. ep., amor Ap.; subst. optimās -ātis, m domoljub, rodoljub, in ker so bili domoljubi večinoma na strani senata in plemstva = plemič, plemenitaš, aristokrat: te parum optimatem esse Caelius in Ci. ep.; večinoma le pl. optimātēs -um in -ium, m domoljubi, rodoljubi = plemiči, plemenitaši, aristokrati, plemiška (aristokratska) stranka (naspr. populares ljudska stranka): Sen. ph., erat populi potentiae non amicus et optimatium fautor N., plebis et optimatium certamina T., contra voluntatem omnium optimatum Ci., illa civitas optimatium arbitrio regi dicitur Ci.; kot f: optimates Gothicae Lamp. gotske plemkinje, gotske plemiške gospe.

Orbōna -ae, f Orbóna, boginja tistih, ki so bili brez otrok; na pomoč so jo klicali starši, ki so izgubili otroke in so si jih znova želeli: Ci., Plin. — Soobl. Orbāna -ae, f Orbána: Arn., Tert.

orchēstra -ae, f (gr. ὀρχήστρα) orkéstra

1. najimenitnejše, senatorjem odmerjeno mesto v prvih vrstah gledališča: Varr., Q., Suet., Petr., in orchestrā senatorum sunt sedibus loca destinata Vitr.; meton. starešinstvo, senat: aequales habitus illic similesque videbis orchestram et populum Iuv.

2. v cesarski dobi dvignjeni del v ospredju odra, kjer so nastopali glasbeniki, plesalci in pantomimiki: Fest., Aus., Lamp.

ōrdior -īrī, ōrsus sum (sor. z ōrdō in gr. ὀρδέω snujem, začenjam tkanje)

1. tkalski t.t. (prim. exōrdior snujem, začenjam tkanje, redōrdior odmotam, odvijem) narediti (delati) osnutek, (o)snovati, zasnovati, zače(nja)ti tkanje: Sen. ph., Isid., Fest., Vulg., telam Hier., orditur (sc. araneus) telas Plin., altera (sc. Parca), quae hominis vitam ordiatur, altera, quae contexat, tertia, quae rumpat et finiat Lact.; pren.: singulis corporum morbis subtexemus remedia orsi a capite Plin.

2. sploh zače(nja)ti z acc.: V. idr., sermonem, orationem Ci., fabulam O., bellum, (ab initio) tantam rem L., reliquos (sc. duces) ordiamur N. začnimo z drugimi = začnimo govoriti o drugih, ab initio est oriendus N. z njim (= z njegovim življenjem) moram začeti na samem začetku; z inf.: Cu., de aliquā re disputare Ci., dicere O., orsa loqui vates V.; abs.: ab ducibus comparandis L., a sensibus Ci.

3. occ. začeti (pričeti, jéti) govoriti, spregovoriti: quid primum querar aut unde oriar? Ci., miranti sic orsa deae dea O., sic filius orsus V. (o začetku govora); tudi o koncu govora: sic Iuppiter orsus V. to so bile Jupitrove besede.

4. intr. zače(nja)ti se, iziti (izhajati): Col., Cels. idr., ut, unde est orsa, in eodem terminetur oratio Ci., tridui inedia saginatione orsa Plin. — Od tod subst. pt. pf. ōrsa -ōrum, n početje, počenjanje, podjetje, dejanje: Val. Fl. idr., in melius tua orsa reflectas V., ut orsis tanti operis succesūs prosperos darent L.; pesn. = besede, govor: Aus., Val. Fl. idr., sic ore vicissim orsa refert V., o. Menandri Stat., pesmi.

Opomba: Star. fut. ordībor: Acc. ap. Non.; pt. pf. ordītus: Vulg., Hier.; s pass. pomenom: ordīta tela Hier.; inf. pf. ordisse (od act. soobl. ōrdiō): Isid.

ōrdō -inis, m (prim. ōrdior)

1. vrsta, red, rájda, sklad: Varr., Q., Plin., Sen. ph., Val. Max. idr., derecti in quincuncem ordines arborum Ci., pone ordine (povrsti, po vrsti, vrstoma) vites V., indulge ordinibus (sc. vitium) V. vrste sadi bolj narazen, longus ordo flammarum V., saxa, quae rectis lineis suos ordines servant C. v ravnih črtah (vrstah) razporejene, obliquus signorum ordo V. vrsta nebeških znamenj, ordines caespitum, cratium C. skladi.

2. occ.
a) vrsta brvi (= veslaških klopi): Plin., Lucan., terno consurgunt ordine remi V.
b) vrsta sedežev v gledališču: XIV ordines Suet. 14 vrst sedežev v gledališču, odkazanih vitezom, od tod sedere in XIV ordinibus Ci. = biti vitez; prim.: effice summam bis septem ordinibus, quam lex dignatur Othonis Iuv.
c) vrsta, rajda ljudi: vlak, jata živali: longo ordine matres stant circum V., longe comitum praecesserat ordo V.

3. occ. kot voj. t.t.
a) vrsta, red: ordines constituere C., restituere S., explicare L. razprostreti, razširiti, servare ordinem L. ali ordines C. = observare ordines S. ostati v vrsti (vrstah), ordine egredi s. ali excedere ordinem agminis L. stopiti iz vrste, ordines turbare L., conturbare S., perturbare C., perrumpere L., ordines pugnantium dissipare L., ordinem (ordines) commutare S. vrste prekreníti, spremeniti postavitev (bojni red), sine ordinibus, permixti S.
b) del, oddelek (vojske), vod, centurija (stotnija): primi pili centurio, qui eundem ordinem in exercitu Pompei duxerat C. ki je poveljeval isti centuriji, honestum ordinem in Algido ducere L. biti centurion višjega reda (čina), višje poveljstvo imeti, Q. Lucanius eiusdem ordinis C. iz iste centurije (stotnije), aliquem in ordinem cogere L. (gl. cōgō).
c) meton. α) centurionstvo (stotništvo): spes praemiorum atque ordinum C., decimum ordinem hastatum alicui assignare L. podeliti komu poveljništvo 10. hastatske (suličarske) centurije, centuriones ex inferioribus ordinibus in superiores traducti C. od nižjih poveljstev povišani na višja mesta. β) centúrion (stotnik): L., tribunis militum primisque ordinibus convocatis C. centuriona (stotnika) prvega reda (tj. prvih centurij hastatov, principov in triarijev), eum ab octanis ordinibus ad primipilum traducere C. povišati ga od centuriona (stotnika) 8. čina (= 8. kohorte) do prvega centuriona (stotnika) prve kohorte.

3. (v političnem pomenu) vrsta = stan, red, čin, razred, oddelek: omnium ordinum homines N., o. aratorum, mercatorum, libertinorum, scribarum Ci. kmetski, trgovski, osvobojenski, pisarski stan, flos equitum Romanorum publicanorum ordine continetur Ci. pripada stanu davčnih zakupnikov, o. matronarum Val. Max., sacerdotum ali sacerdotalis Eccl., homo mei loci atque ordinis Ter. mojega položaja in stanu, mearum rerum ordo Pl. mojim imovinskim razmeram primeren položaj (status), scis ordine tractare homines Pl. ravnati z vsakim v skladu z njegovim položajem; poseb. o. equester Ci., N. viteški stan, pedester L. razred državljanov, ki so v vojni služili kot pešci, o. senatorius Ci., pogosto o. amplissimus Ci., včasih tudi hic ordo (hoc ignoscant … dii huic ordini) Ci. = starešinstvo, (rim.) senat, a tudi v naselbinah in municipijih: o. Mutinensis T. mutinski mestni (občinski) svet, mutinsko starešinstvo, mutinski senat; occ. popis (kánon) čtiva najboljših pisateljev: venire in ordinem a grammaticis (tj. od aleksandrijskih slovničarjev, kritikov) datur Q.

4. (abstr.) red, zaporedje, prav(šnj)a ureditev, pravilo: ordinem sic definiunt; compositionem rerum aptis et accomodatis locis Ci., ordo seriesque causarum Ci., saeculorum nascitur ordo V. sosledica vekov, o. rerum V. vrsta dejanj, fatorum V. tek usode, annalium Ci. zaporedje dogodkov v letopisih, vicissitudines rerum atque ordines Ci. premene in zaporedje v naravi, nullo ali sine ordine C. brez reda, križem, modum et ordinem rebus adhibere Ci., ordinem servare L., Ci. ali conservare, tenere, sequi Ci. držati se reda, explicare ordines temporum Ci. dogodke kronološko urediti, res in ordinem adducere Ci. v red spraviti, urediti, nomina in ordinem referre Ci. po vrstnem redu vpis(ov)ati, in ordinem se referre Ci. zopet se urediti, in ordinem redigere (gl. redigō), ordine se vocante Macr. ko je prišla vrsta nanj. — Adv.
a) ordine α) po redu, vrsti, vrstoma, zapored(oma): Pl., Ter., Acc. ap. Non., Ci. idr., relatis ordine, quae vidissent L., o. cuncta cognoscit Cu., o. enumerare N., o. mores, studia, proelia dicam V. β) redno, redoma, pravilno, kakor je prav, kakor se spodobi: omnia o. confecta Ci., perfectis o. votis V., si hoc … recte atque o. factum videtur Ci., suos imperatores recte et o. et ex voluntate senatūs fecisse L.
b) ex ordine α) po redu, po vrsti, vrstoma, zapored(oma), drug za drugim: Ter., ut quisque aetate et honore antecedebat, ita sententiam dixit ex ordine Ci., septem illum totos perhibent ex o. menses … flesse V. β) takoj, prècej, nemudoma: solvi iubet ex funem V.
c) in ordinem po redu, po vrsti, v prav(šnj)i obliki: in o. tabulas conficere Ci.
d) in ordine po redu, po vrsti, zapored(oma): illos referebat in o. Thyrsis V.
e) per ordinem = in ordine: Q.
f) extra ordinem α) izven (zunaj) reda, ne po vrsti, neredno, proti običaju: Suet., extra o. alicui provinciam decernere, extra ordinem bellum committere Ci., extra o. quaerere Ci. β) izven reda, izredno, prekomerno, nenavadno: opem extra o. ab aliquo habere Ci. ep. γ) po naključju, naključno, slučajno: Q. —

5. metaf. stanje, stan, položaj: mearum me rerum novisse aequomst ordinem Pl.