Franja

abnūtō -āre (frequ. glag. abnuere) odmigavati, z migljaji (znamenji) odklanjati: Pl., Enn. ap. Ci., Arn.

abolefaciō -ere -fēcī -factum (abolēre in facere) storiti, da kaj premine, uničiti (uničevati), ukiniti (ukinjati): Eccl.

aboleō -ēre -ēvī -itum

1. uničiti (uničevati), pokonč(ev)ati, razdejati: opus O., nefandi viri monumenta V., deûm ades vetustate aut igni abolitae T., Poppaeae corpus non igni abolitum T., aboleri flammis Cod. Th.; abs.: aboleri Plin. = umreti; pesn.: viscera undis abolere V. z vodo splakovati.

2. pren.
a) iztrebiti (iztrebljati), (iz)brisati iz spomina, izročiti pozabi, odstraniti (odstranjevati), odvze(ma)ti: dedecus armis V., Sychaeum V., certamina T. poravnati, zadušiti, alicui magistratum L. odvzeti.
b) odpraviti (odpravljati), ukiniti, zatreti (zatirati), ovreči, ne priznavati, razveljaviti (razveljavljati): ritūs, sacrificandi disciplinam L., legem Q., accusationem Plin. iun., abolitos paulatim patrios mores funditus everti T. polagoma opuščene; pt. pf. neutr. pl. subst.: abolita ... retinere Q.

abolēscō -ere -ēvī (incoh. glag. abolēre) (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se, (pre)miniti: cum re nomen quoque vetustate abolevit L., cuius rei prope iam memoria aboleverat L., aliis omnibus cladis Caudinae nondum memoria aboleverat L., non abolescet gratia facti V.

abolitiō -ōnis, f (abolēre)

1. kar stori, da kaj preneha: cui (nebulae) serenitas abolitionem infert Ap.

2. pren. odprava, ovržba, uničenje, zatrtje: quadragesimae T. štiridesetine, tributorum T., sententiae T. zatrtje nasveta, legis Suet. popolno pozabljenje tistega, kar se je zgodilo, zadušitev spomina, pomilostitev, amnestija, tako tudi abs.: sub spe (pacto) abolitionis Q., sub abolitione Sen. rh.; abolitio accusationis, criminis ali samo abolitio Icti., Cod. I. ustavitev.

abolitor -ōris, m (abolēre) kdor kaj odvzame, odpravi ali stori, da se pozabi (o spanju ali smrti): Tert., Aus.

abolitus -ūs, m (abolēre) = abolitiō 2.: Cass.

abolla -ae, f (prim. gr. ἡ ἄβολος ogrinjača) dvojno ogrinjalo, gosto tkan plašč, ki so ga nosili ob slabem vremenu: Varr. ap. Non., Mart., Iuv. in pozni pisci.

abōminābilis -e (abōminārī) osovražen, mrzek: Ps.-Q. idr. pozni pisci.

abōmināmentum -ī, n (abōminārī) mrzka stvar, gnusoba, ostuda: Tert.

abōminanter, adv., gl. abōminor.

abōminātiō -ōnis, f (abōminārī) mržnja, stud: Eccl.; met. gnusoba: Eccl.

abōminō -āre -āvī -ātum (stara obl. za abōminor) želeti si, da preide kako zlo znamenje, kaj hudega, zaklinjati kaj: It., mulctam abomina! Pl., saevitiaque abominaretur ab omnibus Verr. ap. Prisc. — Od tod pt. pf. abōminātus 3, gl. abōminor.

abōminor -ārī -ātus sum

1. želeti si, da gre proč kako zlo znamenje, kako zlo ali sploh kakšna neugodnost, želeti, da bi kaj ne bilo zlo znamenje, da bi kaj (hudega) prešlo ali se odvrnilo od človeka, zaklinjati kaj, zavrniti (zavračati), od tod tudi ne želeti česa, imeti odpor do česa, mrzeti kaj (naspr. optare): quod nos maxime abominamur, vos autem ante omnia optaretis L., abominatus mentionem tam foedi facinoris L., abominari incendia Plin. iun.; kot vrinek: quod abominor O., Cu., Plin. iun. česar bog ne daj; z inf.: haec universa habere ... abominabitur Sen. ph.; abs.: Q., Suet., bene facitis, quod (da) abominamini L. — Pass. abōminandus 3 zasovražljiv: nomen L., infelicitas Q.; abōminātus 3 osovražen, mrzek, zoprn: semimares L., parentibus abominatus Hannibal H.

2. kaj hudega komu želeti, izbrati: crurum eius fragium Ap. — Od tod adv. pt. pr. abōminanter na mrzek (gnusen) način: Cod. Th.

Aborīginēs -um, m (ab orīgine) Aborigini = Prvoselci, (mitični) lacijski prarod, iz katerega so izšli Latini: Ci., S. idr., Latinus rex Aboriginesque, qui tum ea tenebant loca L.; apel. = αὐτόχϑονες izvirni rod, prarod, praprebivalci: Plin., Serv.

aborior -īrī -ortus sum preiti, prehajati, (pre)miniti, (o nebesnih telesih) zaiti, zahajati (naspr. oriri): Varr., Lucr.; aborsus venter Paul. prezgodaj rojen, splavljen telesni plod.

aborīscor -scī (soobl. = aborior; prim. experīscor: experīrī) preiti, prehajati, (pre)miniti: Lucr.

aborsus -ūs, m (aborīrī) = abortus -ūs: Ap., Tert., Non.

aborsus 3, gl. aborior.

abortiō -ōnis, f (aborīrī) prezgoden porod, splav: Pl., Paul., Lact., pecuniam pro abortione dedit Ci.