Franja

Zadetki iskanja

  • Bantia -ae, f (Βαντία, zdaj Banzi) Bancija, mesto v Apuliji jugovzhodno od Venuzije: L. Od tod adj. Bantīnus 3 bancijski, v Banciji, pri Banciji: saltus H.; subst. Bantīnī -ōrum, m Bancijci, preb. Bancije: Plin.
  • Barbāna -ae, m Barbana, reka v mak. Iliriji (zdaj Bojana): L.
  • Barcinō -ōnis, f Barcinon, laletansko mesto v tarakonski Hispaniji (zdaj Barcelona): Mel., Aus. Od tod adj. Barcinōnēnsis -e barcinonski: Aus.
  • Barēa -ae, f (Βαρεία) Bareja, mesto v tarakonski Hispaniji (zdaj Vera): Ci. ep., Plin.
  • Bārium -iī, n (Βάριον) Barij, apulsko obmorsko mesto (zdaj Bari): L., H., T. idr.
  • Basilīa (Basilēa) -ae, f Bazilija, Bazileja, mesto v Helveciji (zdaj Basel): Amm.
  • Bassānia -ae, f Basanija, mesto v mak. Iliriji (zdaj Elbasan): L. Od tod preb. Bassānītae -ārum, m Basanijci: L.
  • Bēlō (Bēlōn) -ōnis, f Belon, mesto v betski Hispaniji z istoimensko reko (zdaj Rio de Barbate): Mel., Plin.
  • Bēnācus -ī, m (v zvezi s subst. lacus ali brez njega) Benaško jezero, Benak (zdaj Lago di Garda), viharno jezero v Transpadanski Galiji severno od Verone: V., Plin.
  • Beneventum -ī, n (prej Maleventum, zdaj Benevento) Benevent, hirpinsko mesto v Samniju: Ci., L., H. idr. Od tod adj. Beneventānus 3 beneventski, iz Beneventa: ager Ci., L., sutor Iuv.; subst. Beneventānī -ōrum, m Beneventčani, preb. Beneventa: L.
  • Berenīcē (Beronīcē), v sinkop. obl. Bernīcē -ēs, f (Βερενίκη, Βερονίκη, mak. Φερενίκη, od tod žensko ime Veronica Veronika) Berenika, Beronika, Bernika,

    I. gr. žensko ime. Poseb.

    1. hči kirenskega kralja Mage (Magas), žena kralja Ptolemeja III. Evergeta, za čigar rešitev je bogovom žrtvovala svoje lepe kodre, ki so bili kot ozvezdje uvrščeni med zvezde na severni polobli: Hyg., Iust. (po Plin. je Berenices crinis neko drugo ozvezdje na južni polobli). Od tod adj. Berenīcēus (Beronīcēus) 3 bereniški, beroniški, Berenikin, Beronikin: vertex Cat.

    2. hči judovskega kralja Agripe I., žena Heroda Halkidskega, po čigar smrti je bila osumljena, da ima krvoskrunsko razmerje s svojim bratom Agripo II., pozneje pa je bila ljubica ces. Tita: Iuv., T., Suet.

    3. Grkinja s priimkom Callipatra: Val. Max., Plin.

    — II. gr. mestno ime.

    1. mesto v Kirenajki, prej Hesperis ali Hesperia (zdaj Benghazi): Plin., Amm. Od tod subst. Berenīcis -idis, acc. -ida, f pokrajina okoli Berenike, pesn. = Kirenajka: Lucan., Sil.

    2. mesto v Arabiji ob Elanskem zalivu (sinus Aelanites): Mel.

    3. mesto ob Rdečem morju z vzdevkom Epidires (ἐπὶ δειρῆς): Mel., Plin.

    4. mesto v Trogloditiki z vzdevkom Panchrysos): Plin.

    5. tržišče med Egiptom in Trogloditiko: Plin.
  • Bergomum -ī, n Bergom (zdaj Bergamo), mesto v Cisalpinski Galiji: Plin., Iust. Od tod preb. Bergomātēs -ium, m Bergomčani: Ca. ap. Plin., Plin.
  • Bērȳtos (Bērȳtus) -ī, f (Βηρυτός) Berit, feniško obmorsko mesto severno od Sidona, za Avgusta rim. naselbina z italskim pravom Iulia Augusta Felix, ki je slovela po vinogradništvu (zdaj Bejrut): Mel., Plin., T. idr. Od tod adj. Bērȳtius 3 beritski, iz Berita: Suet., Aus. (ki napačno meri Bēry̆tius), uva, vinum Plin.; Bērȳtēnsis -e beritski: colonia Ulp. (Dig.).
  • Bēterrae -ārum, f Betere (zdaj Béziers), mesto v Narbonski Galiji: Mel., Plin. (v nekaterih izdajah Baeterrae). — Soobl. Bīterrae; od tod adj. Bīterrēnsis -e biterski; subst. de Bīterrēnsī (sc. civitate) Sid. z Biterskega; pl. Bīterrēnsēs -ium, m Biterci, preb. Biter: Sid.
  • Bethlehem (Tert., Vulg.) ali Bethleem (Hier., Prud.: Bethlēēm) ali Bethlēm (Prud.), n, in-decl., tudi Bethlēhemum -ī, n (Hier.) Betlehem, Betleem, Betlem, trg Judovega rodu, rodni kraj Davida in Jezusa (zdaj Bayt Lahmi). Od tod adj. Bethleemicus 3 betleemski: Iuvenc.; Bethlemītis -e betlemski: Hier.; Bethle(e)miticus 3 betle(e)mski: Cassian., rura Hier.; subst. Bethlehemītēs -ae, m Betlehemec: Vulg.
  • Bibracte -is, abl. -e, loc. -ī, n Bibrakt, glav. eduvsko mesto, pozneje Augustodūnum (zdaj Autun): C., Hirt.
  • Bibrax (le nom.), f Bibrakt, Bibraks, remsko mesto v belgijski Galiji (zdaj Bièvre): C.
  • biforis -e (bi in forēs)

    1. dvovraten, dvokrilen: valvae, fenestrae O., cardo Prud.

    2. z dvema odprtinama, z dvema luknjama: via narium Ap., tibiae Serv., cavernae, fistula Sid.; pesn. enalaga: biforem dat tibia cantum V. (frigijska dvojnata) piščal se glasi iz dveh lukenj = se glasi v dvojnih akordih (zdaj visokih, zdaj nizkih), biforis tumultus Stat. zvok (frigijske) dvoakordne piščali.
  • Biturīgēs -um, m Biturigi, kelt. ljudstvo v Akvitaniji južno od Loare: L. Delilo se je na dva rodova: Biturīgēs Vīviscī Biturigi Viviski z glavnim mestom Burdigalo (zdaj Bordeaux): Plin., in Biturīgēs Cubī Biturigi Kubi (pri C. in Sid. le Biturīgēs) z glav. mestom Avarikom (Avāricum), pozneje Biturigami (Biturīgae), zdaj Bourges: Plin.; sg. Biturīx -īgis, m Biturig: Lucan. Od tod adj. Biturīcus 3 bituriški: vitis Col., Isid., Biturīgiacus 3 bituriški: vitis Plin.; subst. Biturīgae -ārum, f Biturige, glav. mesto Biturigov Kubov: Amm., Sid.
  • Bocchus -ī, m Bokh,

    1. mavretanski kralj, ki je prijateljeval zdaj z Rimljani, zdaj s svojim zetom Jugurto, katerega je naposled izdal Rimljanom: S., Vell. idr.

    2. bokhovka, po kralju Bokhu imenovana rastl.: Ps.-V. (Culex).

    3. sin kralja Bokha, mavretanski kralj: Auct. b. Afr.
Število zadetkov: 1013