Franja

siccus 3, adv. -ē

1. suh, izsušen, posušen (naspr. (h)umidus,(h)umens): loca CA., arena, litus V., agri H., regio CU., solum Q., siccior Libya AMM., horreum siccissimum COL., loca siccissima, pars siccissima SEN. PH., sicci oculi H., PR., SEN. PH., Q., MART. = lumina sicca TIB. ali siccum lumen LUCAN. suhe oči = brez solz (solza), genae O., SEN. TR. ali siccus aerumnas tuli SEN. TR. brez solz (solza), ora (usta) CU., palatum LUCAN., pedibus siccis currere super aequore O., cibi CELS. suhe jedi = jedi brez mastne začimbe, panis PLIN. suh = brez priloga (npr. brez surovega masla), urna H., lignum V. trden, jedrnat, carinae H. na suhem (kopnem) stoječe, pocula TIB. prazne, sitis O. ki se ne da ugasniti, vox O. iz suhih ust, vulnera LUCAN., spolia ... non sanguine sicca suo PR., cuspis STAT., enses SEN. TR., aquae MART. led, sneg, tussis CELS. suh = brez izbljuvkov, ut sicce stabuletur (sc. bos) COL.; (o vremenu) suh, brezdežen (brezdeževen), nedežen (nedeževen): dies H., annus COL. ne premokro, tempora TIB., caelum (podnebje) PLIN., nubes LUCAN., hiems O. brez snega, ver PLIN., auster PLIN., aquilones LUCAN.; pesn.: fervores O. sušeča; (o ozvezdjih, zvezdah) suh, brezoblačen, jasen: signa O. = magna minorque ferre ... utraque sicca O. Veliki in Mali medved ... oba suha (ker nikoli ne zaideta v morju), canis PR., luna PR., PLIN.; z gen.: sicci stimulabant sanguinis enses SIL. ne omočeni s krvjo; subst. siccum -ī, n suho, kopno, kopnina (naspr. (h)umidum): AP. idr., rostra tenet siccum V., in sicco V., PR., PLIN., in sicco hibernare L.; pl. sicca -ōrum, n suhi kraji, suha zemlja, suh svet, suhotína: quae in siccis provenit PLIN., ut aqua piscibus, ut sicca terrenis, circumfusus nobis spiritus volucribus convenit Q.

2. metaf.
a) suh, (še) trezen, (še) tešč: siti sicca sum PL., dicimus integro sicci mane die, dicimus avidi H., qui circum compita siccus … currebat H. še tešč; occ. α) žejen, od žeje koprneč: cum ego sum siccus PL., nimis diu sicci sumus PL., siccus, inanis sperne cibum vilem H.; meton. trezen, vzdržljiv, vzdržen, zmeren: AFR. AP. NON., PL. idr., castrum ... consilia siccorum an vinulentorum ... CI., siccis omnia nam dura deus proposuit H., siccus ac sobrius (naspr. ebrius et vomitans) LUC. FR., PETR., SEN. PH. β) le ob suhem živeč, skope hrane vajen, stradajoč, subst. stradač, starejše žličnik: accedes siccus ad unctum H.
b) mrzel, hladen, brezčuten, brezsrčen, trdosrčen, brez ljubezni: puella (naspr. uda) O., MART., medullae PR.
c) praznoglav, puhloglav, neolikan, neizobražen, neveden, omejen, zabit: sicci omnino atque aridi pueri SUET.
d) (o telesu) prost (brez) sluzi (nahoda, odvečne tolšče, zabuhlosti idr.) ves zdrav, prav zdrav, zdrav kakor riba, krêpek, krepák, kremenit, trden, strumen, čvrst: mulier PL., PETR., puella ore sicco CAT. brez slin, corpus (naspr. (h)umidum sokovito) CELS., corpora sicciora CAT., PLIN.; pren. (o govoru in govorniku) trezen, jedrnat, strnjen, preprost, neokrašen, nenakičen, neokinčan, brez okrasja: nihil erat in eius oratione nisi sincerum, nihil nisi siccum atque sanum CI., dicendi genus Q., sint licet illa non satis interum sicca et severa Q., oratio sicca et recondita GELL., (sc. Attici) sani et sicci dumtaxat habeantur CI., Asinius adeo durus et siccus T., Attice dicere, id est quasi sicce et integre CI.

Sīrius (sīrius) -iī, m (Σείριος, σείριος) Sírius, Sírij, pasja zvezda (čisto lat. canicula), glavna zvezda v ozvezdju Veliki pes, ki vzhaja sredi meseca julija ob najhujši vročini (pasji dnevi): Hyg., Tib., Lucan., tum steriles exurere Sirius agros V., iam rapidus torrens sitientis Sirius Indos ardebat caelo V.; pesn. adj. = Síriusov, Sírijev: Sirius ardor V., Col., astrum Sirio fervet vapore Prud.

Sōphēnē -ēs, f (Σωφηνή) Soféna, pokrajina v Veliki Armeniji: T., Mel., Plin., Lucan.

symphyton (symphytum) -ī, n (tuj. σύμφυτον)

1. bot. gabez: alum nos vocamus, Graeci symphyton petraeum, simile cunilae bubulae, foliis parvis, ramis III aut IIII a radice Plin.

2. bot. símfit(on), sicer helenion (helenij, menda inula, veliki oman) imenovana rastl.: invenitur et nectarites ex herba quam alii helenion, alii Medicam, alii symphyton, alii Idaeam, alii Orestion, alii nectariam vocant Plin.

Synnada -ōrum, n (τὰ Σύνναδα) Sínade (Sínada), mestece v Veliki Frigiji, znano po kamnolomih marmorja: Ci. ep.; soobl.
a) Synnas -adis in -ados, f Sínada: Plin., Stat., Mart., Sid.
b) Synnada -ae, f Sínada: Cl.
c) Synna (v nekaterih izdajah Synnas) -ae, f Sína(s): Prud. — Od tod adj.

1. Synnadēnsis -e sínadski: forum Ci. ep.

2. Synnadicus 3 (Συνναδικός) sínadski: lapis (marmor) Plin.

Tattaeus -ī, m Tatáj (Tatéj), Tatájsko (Tatéjsko) močvirje v Veliki Frigiji: Plin.

Telamōn² (tudi Telamo) -ōnis, m (Τελαμών) Télamon

1. Ajak(s)ov sin, brat Peleja, oče velikega Ajanta in Tevkra: Ci., O., Stat., Val. Fl., Iust., Hyg. idr., Aiax Telemone natus H. — Od tod adj. Telamōnius 3 (Τελαμώνιος) Télamonov, Telamónijski; kot subst. Telamōnius -iī, m Telamónijec: O. = patron. Telamōniadēs -ae, m (Τελαμωνιαδής) Telamoniád = Télamonov sin = veliki Ajant: O.

2. mesto v Etruriji: Mel., Plin.

Thabusion -iī, n Tabúzij, gradišče v Veliki Frigiji: L.

Theodosius -iī, m (Θεοδόσιος) Teodózij

1. neki skeptik, ki je izdelal sončno uro: Vitr.

2. poslanec Hiošanov (Chios), ki ga je ubil Publij Klodij: Ci.

3. Flavius Theodosius ali Theudosius Flavij Teodozij (Teudozij), oče cesarja Teodozija I.: Aur., Amm., Cl.

4. Teodozij I. (Veliki), rimski cesar v letih 379—395 po Kr.: Aur., Cl.

5. Teodozij II., vnuk prejšnjega, v letih 408—459 po Kr. vzhodnorimski cesar; po njegovem naročilu so sestavili po njem imenovani codex Theodosianus. Od tod adj. Theodosiānus 3 Teodózijev (= cesarja Teodozija II.), teodozijánski, teodózijski: lex Cod. I.; prim. codex Theodosianus.

tordȳlon (tordȳlion) -ī, n (gr. τόρδυλον, τορδύλιον) bot. seme divje kumine (konjske kumine) (seselis), po drugih cirmetovo (starejše orjašično) seme, seme rastl. navadni cirmet ali veliki cirmet (starejše orjašica; Tordylium officinale ali maximum Linn.): adicitur tordylon — est autem hoc semen ex seseli — et, si vehementior lethargus premat, cruribus aut etiam capiti inlinitur cum fico ex aceto Plin., tordylon alii semen silis esse dixerunt, alii herbam per se, quam et syreon vocaverunt Plin.

trīcēsimus (trīcēnsimus, poklas. tudi trīgēsimus) 3 (trīgintā) trideseti: dies, annus Ci., tricesimum annum agens L., annus a tricesimo tertius Aur.; subst. trīcēsima -ae, f (sc. dies) trideseti dan = veliki šabat ali (po drugih) praznik mlaja pri Judih: hodie tricesima, sabbata (asindet.) H. mlaj in sobota, torej dvojen praznik.

triō -ōnis, m (terere)

1. mlateči (mlatilni) vol, vol mlatič, vol mlatec: Varr., Gell.

2. metaf. triōnes medveda (Veliki in Mali medved) ali Voz (Veliki in Mali voz) ozvezdje, ki ima obliko voza in v njega vpreženih volov: Naev. fr., Mart., Cl. idr., gelidi triones O., gemini triones V.; septem triones gl. septemtriōnēs.

turbō¹ -āre -āvī -ātum (turba)

I. intr. povzročiti (povzročati) nemir (zmedo, zmešnjavo), vnesti (vnašati) nemir (zmedo, zmešnjavo), delati nemir (zmedo, zmešnjavo), spraviti (spravljati) v nemir (zmedo, zmešnjavo), (z)mesti

1. act.: turbent porro quam velint Ter., equites primo impetu turbavere L., id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant itaque turbent, ut … Ci., magno turbante tumultu V. v veliki zmešnjavi, turbantibus copiis Fl.; z notranjim ali splošnim obj.: quas mihi filius turbas turbet Pl., quantas res turbo Pl., quae meus filius turbavit Pl., ne quid ille turbet, vide Ci. ep., Aristoteles multa turbat Ci. veliko zmeče na kup, veliko zmeša (v svojem razlaganju); pass.: quae turbata erant Cu. povzročena zmeda (zmešnjava); refl.: cum mare turbaret Varr. je bilo nemirno, je bilo razburkano; prim. pesn.: septemgemini turbant ostia Nili V. so nemirna; pren. (o političnem vznemirjanju) snovati (naklepati, spodbujati) nemire, organizirati ((za)netiti, (za)sejati) upor, pozvati (pozivati) k uporu (vstaji), napelj(ev)ati k uporu, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (z)buniti se ipd.: Macer haud dubie turbans T., si civitas turbet T.

2. pass. impers.: totis turbatur castris V. je zmeda, turbatum est domi Ter. je zmešnjava, si in Hispania turbatum esset Ci. ko bi bili izbruhnili nemiri, totis turbatur agris L. vsa poljana vrvi (gomazi) od sovražnikov. —

II. trans.

1. spraviti (spravljati) koga, kaj v nered, (z)mesti, spraviti (spravljati) v gibanje; (o laseh) (z)mršiti, (s)kuštrati, razmršiti, razkuštrati, razkuzmáti (razkúzmati): frondes, folia V., ceram Q. poškoditi vosek pečata (= pečat), uvae recentes alvum turbant Plin. povzroča prebavne motnje, povzroča bolečine v trebuhu, hedera mentem turbat Plin. zamegli um, turbato vehementius vultu Petr. ko se mu je obraz strastno zategnil (skremžil), turbare capillos O. ali comas Q. (naspr. componere comas); pesn. z gr. acc.: turbata capillos O.; occ.
a) vzburkati (vzburkavati), burkati, razburkati (razburkavati), (raz)vihariti, zbroditi, (s)kaliti: hibernum mare H., aequora ventis Lucr., aëra et aequor turbat (sc. ventus) O., mare trabibus V., mare ventorum vi agitari atque turbari Ci., mare turbatum O.
b) (s)kaliti, (z)motniti, (s)temniti, (z)broditi, (z)burkati, razburkati (razburkavati): fontem O., aper turbavit vadum Ph., aquas lacrimis O., lacūs pedibusque manuque O., flumen imbre turbatum O., aqua limo turbata H.
c) množico živih bitij spraviti (spravljati) v nered, (z)mesti, povzročiti (povzročati) zmešnjavo, vnesti (vnašati) zmedo, (pre)plašiti, (pre)strašiti: cycnos, apros latratu V.; poseb. kot voj. t.t.: aciem, ordines L., viros, cuneos, globum T.

2. metaf. (z)motiti, (s)kaliti, (po)rušiti (mir), rušiti red: festa, convivia O., auspicia, contiones, comitia L., ne qua facies omina turbet V., spem pacis L. (z)manjšati, pax turbata L., non modo illa permiscuit, sed etiam delectum atque ordinem turbavit Ci., turbare omnem ordinem consilii Ci., statum (obstanek) civitatis L. rušiti, spodkopavati, foedera per artes V. (s)krhati; occ.
a) svoje imetje spraviti (spravljati) v nered, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, obubožati, propasti, na kant priti, imetje komu propasti, izgubiti imetje (premoženje): rem ali censum Iuv., Petr.; abs.: omnibus in rebus turbarat Cael. in Ci. ep.
b) vznemiriti (vznemirjati), osup(n)iti, zaprepastiti (zaprepaščati), navda(ja)ti z začudenjem (osuplostjo), (pre)strašiti, presenetiti (presenečati), iznenaditi (iznenajati, iznenadovati), vnesti (vnašati) kam nemir (zmedo), (z)mesti: animos V., Cu., mentem Cu., omnes Auct. b. Alx., te quoque turbatum (zaprepaden) memorant fugisse, Boote O., ora turbata V. ki se mu pozna, da je osupel, aliud (drug dogodek) turbat pectora V.; v pass. pogosto z abl. ali (pesn.) z gr. acc.: omina turbata est O., turbatus novi imagine facti O., turbatus pectora bello V., mentem turbata dolore V.
c) (s)plašiti, preplašiti: quadrupedes monstri metu turbantur O. se splašijo, aliorum turbati equi Cu. — Od tod adv. pt. pr. turbanter viharno, burno: Arn.; adj. pt. pf. turbātus 3, adv. -ē

1. nemiren, razburkan, vzburkan, viharen, divji (naspr. tranquillus, placidus): mare L., Plin. iun. idr., turbata procellis freta V., mare ali caelum turbatius Suet.

2. metaf.
a) nemiren, vznemirjen, razburjen, zmeden, zbegan, osupel, zaprepaden: vultus Plin. (naspr. hilarus), populi voluntates turbatae Ci., oculis ac mente turbatus L., non est ullius affectūs facies turbatior Sen. ph., turbatus animi (loc.) Sil., aguntur omnia raptim atque turbate C. v neredu (zmedi, zmešnjavi).
b) pesn. ogorčen, razsrjen, razjarjen, srdit, jezen: turbatae Palladis arma V.

Opomba: Star. fut. II pass. turbassitur: Vetus lex ap. Ci.

Vēlābrum² -ī, n Velábrum, in sicer

1. Velabrum maius Veliki Velabrum: Plin., Varr., L., H., Tib., Suet. in

2. Velabrum Minus Mali Velabrum: Varr., dve ulici v Rimu; od tod pl. Vēlābra -ōrum, n Velábra (du.): O., Pr.; prva (V. maius) je bila na Aventinu med Vicus Tuscus in živinskim trgom (forum boarium), znana kot trg za zelenjavo, olje, sir idr., druga (V. minus) pa pri Karinah. — Od tod adj. Vēlābrensis -e velábrski: caseus Mart., massa cocta foco Velbrensi Mart. sir.

Zeugma² -matis, n (tuj. Ζεῦγμα) Zévgmat, mesto v Siriji ob Evfratu: Plin., T., Stat., Fl., Zeugma Pellaeum Lucan. Pelski (Aleksandrov) Zevgmat (ustanovil ga je Aleksander Veliki, ki je bil rojen v Peli (Pella)).